Javna služba nalog genske banke (JSGBŽ) je v decembru 2022 organizirala 16. strokovni posvet. Na srečanju so bila predstavljena pomembna dela, ki smo jih izvajali v sklopu programa varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji v obdobju 2017-2023. Posvet je potekal v Knežaku, na kmetiji Slavec, ki ima status ark središča.
V uvodu je vodja programa, mag. Danijela Bojkovski, predstavila pregled preteklega dela. Program zajema štiri glavna strateška področja: spremljanje stanja in karakterizacija pasem, mehanizmi trajnostne rabe in razvoja živalskih genskih virov, oblike ohranjanja, politike ter inštitucije in človeške zmogljivosti. Cilji in usmeritve programa v preteklem obdobju so bili osredotočeni na ohranjanje vseh pasem, s poudarkom na avtohtonih pasmah ohranjanje v izvornem okolju (oz. izven), delovanje genskih bank, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vzgoja in usposabljanje, ozaveščanje in povezovanje različnih deležnikov.
Metode spremljanja živalskih genskih virov in stanje le teh je predstavila Tina Flisar. Monitoring ter analiza stanja in trendov v populacijah na globalni, regionalni in nacionalni ravni so najpomembnejši ukrepi pri ohranjanju živalskih genskih virov. Podatki o pasmah, ki se redijo v Sloveniji, se zbirajo v Registru pasem z zootehniško oceno. Sistematično spremljamo 14 avtohtonih, 13 tradicionalnih, 17 tujerodnih pasem ter dve neuvrščeni pasmi. Od skupno 46 spremljanih pasem jih ima 38 potrjenih rejskih programov s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od 14 avtohtonih pasem je 8 kritično ogroženih in pet ogroženih pasem, kranjski čebeli pa statusa ne določamo.
Genetsko karakterizacijo ovc je predstavila doc. dr. Mojca Simčič. Cilj študije je bil oceniti nepristranske parametre genetske raznolikosti in ovrednotenje genetskega sorodstva med pasmami v Sloveniji in 46 pasmami sosednjih držav ter svetovnimi pasmami. S študijo so potrdili avtentičnost štirih pasem in genetsko utrjenost populacij oplemenjene jezersko-solčavske in oplemenjene bovške ovce. Zaznali so tudi nekaj introgresije drugih pasem, predvsem pri belokranjski pramenki.
Genotipizacijo in avtentičnost drežniške koze je predstavila Neža Pogorevc. Prikazala je rezultate analize izvora drežniške koze, strukturo populacije in genetsko sorodnost. V raziskavo je bilo poleg drežniške koze vključenih 113 pasem iz celega sveta. S soavtorji so potrdili homogeno genetsko strukturo drežniške koze, njen edinstven genetski podpis in neodvisni izvor.
Doc. dr. Špela Malovrh je povzela vpliv rejskih programov na ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih pasem. Prikazala je delo v sklopu rejskih programov in rejske cilje po posameznih pasmah. Osredotočila se je na pomen in upravljanje z genetsko strukturo populacij in na koncu predstavila genetsko strukturo pasem, ovrednoteno na osnovi porekla.
Dr. Metka Žan je predstavila in situ ohranjanje, v katero sta zajeta tako in vivo kot tudi ex vivo ohranjanje. Ohranjanje in situ in vivo poteka v rejah v izvornem okolju v tradicionalnih sistemih reje. Ex situ in vivo ohranjanje poteka v rejah izven izvornega okolja in v Sloveniji smo s tem namenom vzpostavili ark kmetije in središča. Javna služba nalog genske banke spodbuja rejo avtohtonih pasem in vivo in situ s podporo de minimis, ki je dodeljena rejcem odbranega, ocenjenega in potrjenega plemenjaka.
Pomemben del programa je ozaveščanje in mednarodno sodelovanje, ki ju je predstavila mag. Danijela Bojkovski. Med leti 2017 in 2023 je Javna služba organizirala pet strokovnih posvetov z različnimi temami. Redno obveščanje o pomenu in ukrepih ohranjanja poteka preko spletne strani in družbenih omrežij. Javna služba je sodelovala z različnimi deležniki v medijih s strokovnimi prispevki, ozaveščala je preko udeležbe na različnih dogodkih in s pripravo različnega promocijskega materiala. Na sejmu AGRA Javna služba sodeluje že od leta 2010 z organizacijo in izvedbo razstave avtohtonih pasem, prikaza tradicionalnih praks in promocije izdelkov avtohtonih pasem. Sodelavci Javne službe so vpeta v mednarodne organizacije. V organizaciji FAO je nacionalna koordinatorka (mag. Bojkovski) imenovana za članico FAO komisije in medvladne tehnične skupine za živalske genske vire. V okviru ERFP so sodelavci Javne službe člani različnih delovnih skupin, mag. Bojkovski pa je imenovana za vodjo delovne skupine in situ ohranjanje. Mednarodna vpetost je izrednega pomena zaradi sodelovanja pri sprejemanju smernic in tehničnih navodil na globalnem in regionalnem nivoju, hkrati pa je prenos na nacionalni nivo hitrejši in učinkovitejši.
Udeleženci posveta so sodelovali na delavnici, ki je bila tokrat usmerjena v prihodnje programsko obdobje. V obliki interaktivne delavnice je potekala diskusija o izvajanju različnih aktivnosti v prihodnjem programskem obdobju programu. Cilj delavnice je bil priprava načrta aktivnosti za prihodnje obdobje.
Posveta in delavnice so se udeležili strokovni sodelavci s področja živinoreje iz različnih inštitucij in raziskovalci ter rejci. V kolikor se dogodka niste mogli udeležiti, vas vabimo k ogledu vsebine predavanj.
Predavanja s strokovnega posveta Pregled dela (2017-2022) in priprava vsebin dolgoročnega Programa varstva biotske raznovrstnosti | |
● mag. Danijela Bojkovski | Pregled dela v preteklem obdobju |
● Tina Flisar | Monitoring |
● doc. dr. Mojca Simčič | Genetska karakterizacija avtohtonih pasem ovc v Sloveniji |
● Neža Pogorevc | Genotipizacija in avtentičnost drežniške koze |
● doc. dr. Špela Malovrh | Vpliv rejskih programov na ohranjanje avtohtonih in tradicionalnih pasem |
● dr. Metka Žan | In situ ohranjanje |
● mag. Danijela Bojkovski | Ozaveščanje in mednarodno sodelovanje |