Jezersko-solčavska ovca

Izvor in razvoj pasme

Jezersko-solčavska ovca je nastala s križanjem domače dolgorepe ovce z bergamaško in padovansko ovco. Glede na območje reje so jo imenovali tudi jezerska (na Koroškem) ali solčavska (v Solčavi) ovca. Prvi zapisi o reji ovc na Solčavskem od leta 1842 do 1844 pravijo, da je bila v Solčavi ovčereja zelo razvita. Ovca je bila večja kot v drugih krajih po Sloveniji in iskana zaradi dobre volne. Leta 1922 je bila predlagana za izboljšanje slovenskih pasem ovc in verjetno prvikrat poimenovana »jezersko-solčavska ovca«.

Značilnosti pasme

Živali so bele barve, pojavljajo se tudi temno rjave. Višina vihra ovc je 65-67 cm, ovnov več kot 70 cm. Telesna masa ovc je 6575 kg, ovnov 90-110 kg. Značilna je izbočena nosna linija, velika viseča ušesa in dolg z volno poraščen rep, ki sega preko skočnega sklepa. Ovce jezersko-solčavske pasme se mrkajo v vseh letnih časih in so plodne celo leto, kar je pri ovcah izjemna lastnost. Povprečna velikost gnezda je 1,2 jagnjeta.

Razširjenost pasme in ogroženost

Jezersko-solčavska ovca je najštevilčnejša populacija med slovenskimi avtohtonimi pasmami ovc. Razširjena je po celotnem območju Republike Slovenije. V izvorno rodovniško knjigo je vpisanih okoli 5.500 živali. Pasma ima ranljivo stopnjo ogroženosti.

Ali ste vedeli ...
... da so bile za svojo originalnost jezerske ovce leta 1856 nagrajene na kmetijski razstavi v Parizu? … da je bila pasma že na začetku prejšnjega stoletja opisana kot prva v Sloveniji glede na dobro kakovost volne?

Število živali

Lokacije rej

Namen reje in izdelki

Jezersko-solčavska ovca je namenjena za prirejo klavnih jagnjet in za volno, ki se uporablja za različne namene (volneni in polsteni izdelki, izolacija, rastna podlaga …). Pasmo odlikuje odlična prilagodljivost za pašo na strmih gorskih pašnikih, ki imajo pestro sestavo travne ruše, kar vpliva na kakovost mesa. Paša ovc je koristen način rabe in ohranjanja strmih alpskih pašnikov ter za preprečevanja zaraščanja površin.

Želite izvedeti več?

Galerija