Strokovni posvet 2023 – Dan drežniške koze

V Kobaridu smo 24. februarja 2023 organizirali Dan drežniške koze. Srečanje je bilo namenjeno vsem deležnikom, ki so vpeti v rejo in raziskanost pasme drežniška koza. Na zelo dobro obiskanem dogodku smo predstavili aktivnosti, ki smo jih izvajali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v zadnjih letih pri naši edini avtohtoni pasmi koz. Uvodoma je mag. Danijela Bojkovski predstavila delo Javne službe nalog genske banke v živinoreji (JSGBŽ). Program dela zajema štiri glavna strateška področja: spremljanje stanja in karakterizacija pasem, mehanizmi trajnostne rabe in razvoja živalskih genskih virov,  oblike ohranjanja, politike ter inštitucije in človeške zmogljivosti. Prednostne naloge zajemajo ohranjanje v izvornem okolju (oz. izven), delovanje genske banke, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vzgoja in usposabljanje, ozaveščanje in povezovanje različnih deležnikov.

Neža Pogorevc, mag. inž. zoot, je predstavila genetsko karakterizacijo in avtentičnost drežniške koze. Raziskavo je opravljala v sklopu doktorske disertacije pod mentorstvom prof. dr. Simona Horvata.  Prikazala je rezultate analize izvora drežniške koze, strukturo populacije in genetsko sorodnost. V raziskavo je bilo poleg drežniške koze vključenih 113 pasem iz celega sveta. S soavtorji so potrdili homogeno genetsko strukturo drežniške koze, njen edinstven genetski podpis in neodvisni izvor.

Prof. dr. Simon Horvat je predstavil študijo barve dlake in barvnih vzorcev pri drežniški kozi. Raznolikost barv in barvnih vzorcev pri drežniški kozi je v primerjavi s podatki v literaturi in v primerjavi z obarvanostjo drugih pasem koz izjemno velika. Po pogostosti si barvni vzorci drežniške koze sledijo: črna (29 %), gamsasta (24 %), ribasta (16 %), rumena (12 %), golobasta (6 %), portasta (5 %), sajasta (4 %) in zelena (4 %). Ker je pri rejcih pogosto bojazen, da določen barvni vzorec povezujejo z genetsko kontaminacijo – križanjem z drugimi pasmami, ki imajo določen barvni vzorec fiksiran – je natančna fenotipska in genotipska opredelitev zelo pomembna, da se zaradi te bojazni iz že tako ogrožene populacije ne izgublja genetska raznovrstnost. Zaradi preferenčne odbire določenih barvnih vzorcev (predvsem črne barve) se v genski banki zamrzuje seme kozlov, ki imajo redke barvne vzorce in so z genetsko analizo potrjeni, da pripadajo drežniški pasmi.

Določanje očeta kozličev z genskimi testi je predstavil Marko Bizjak, mag. inž. zoot. Med leti 2019-2022 smo zbrali vzorce ušesnega tkiva 301 mladiča in 50 plemenskih kozlov. Kot potencialne očete smo zajeli tudi živali moškega spola, ki so bile analizirane prejšnja leta. Analize s mikrosatelitnimi označevalci in SNP čipi nam omogočajo dopolnjevanje porekla. Določili smo očete mladičem (potomcem) pri drežniški kozi, ki so imeli delno znane podatke o poreklu vpisane v Centralni podatkovni zbirki Drobnica. Večinoma gre za živali mesnega tipa, ki zaradi naravnega pripusta na skupnih pašnikih v planini nimajo znanega očeta, saj je na pašnikih zaradi tradicionalnega načina reje prisotnih več plemenskih kozlov hkrati. V letu 2022 smo na genotipizacijo poslali 101 vzorec odbranih mladičev. Oče je bil uspešno potrjen pri 87 mladičih (77,5 %), medtem ko se pri 18 mladičih (22,5 %) vzorci niso ujemali z nobenim od vzorcev potencialnih očetov, zato tem mladičem ni bilo mogoče potrditi očetovstva. Na podlagi rezultatov testa očetovstva smo v letih 2019-2022 dopolnili 205 rodovnikov (od tega 87 rodovnikov v letu 2022). Pri majhnih in ogroženih populacijah je potrjevanje porekla pomembno rejsko opravilo tudi z vidika izbire najbolj nesorodnega plemenskega kozla za koze v posameznem tropu ter z vidika genetskega vrednotenje za lastnosti prireje.

Ob koncu je rejce in strokovne sodelavce nagovorila Barbara Sosič, ki prihaja iz Etnografskega muzeja. Zbrane je spodbudila k zaščiti reje drežniške koze kot nesnovne kulturne dediščine. Predstavila je postopek ob vpisu v register nesnovne dediščine in doprinos opisa tradicije k ohranjanju kulturne dediščine. Izpostavila pa je tudi prednosti, ki bi jih kandidatura doprinesla kozjereji v Posočju. Gre za strokovno priznanje pomembnosti znanj in tradicij, ki so rejci več generacij nadgrajevali in so bistveno pripomogla, da se je pasma ohranila.

Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek in predsednik rejske komisije Jurij Uršič.

Dogodek je bil 5. marca predstavljen tudi na RTV 1 v Kroniki. Povezava do prispevka je dostopna: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174940663?s=tv.