Oplemenjena jezersko-solčavska ovca
Izvor in razvoj pasme
Pasma je nastala z oplemenjevanjem avtohtone jezersko-solčavske ovce z romanovsko ovco z namenom izboljšanja plodnosti in povečevanja velikosti gnezda. Oplemenjevanje, ki se je začelo v letu 1982, je dalo tip ovce, ki je primeren za intenzivno rejo za prirejo mesa in za gospodarsko križanje z drugimi mesnimi pasmami. Po romanovski pasmi je podedovala dobro plodnost, po jezersko-solčavski ovci pa prilagojenost na naše okolje. Ovce imajo dober materinski nagon, zaradi česar je malo poginov pri jagnjetih.
Značilnosti pasme
Živali so velikega okvirja in imajo belo barvo volne, pogosto tudi rjavo ali črno. Telesna masa ovc je od 65 do 75 kg, ovnov pa okoli 90 kg, lahko tudi več. Vse živali so brezrožne in imajo krajša ušesa in krajši rep v primerjavi z avtohtono jezersko-solčavsko ovco. Ovce se mrkajo v kateremkoli letnem času, kar je izjemna lastnost (imenovana celoletna poliestričnost), ki jo je potrebno ohranjati. Spolno lahko dozorijo že pri starosti štirih mesecev, običajno pa pri starosti šestih mesecev. Jagnjijo trikrat v obdobju dveh let. Ovce se lahko mrkajo že prvi mesec po jagnjitvi, tudi če mladiči še sesajo. Povprečna velikost gnezda je 1,4 jagnjeta.
Razširjenost pasme in ogroženost
Oplemenjena jezersko-solčavska ovca je po velikosti populacije na drugem mestu med slovenskimi avtohtonimi pasmami ovc. Razširjena je po celotnem območju Republike Slovenije. V izvorno rodovniško knjigo je vpisanih okoli 4700 živali. Zaradi povečanega tveganja za parjenje v sorodu ji namenjamo posebno skrb in jo uvrščamo med ogrožene pasme.
Število živali
Namen reje in izdelki
Oplemenjena jezersko-solčavska ovca je namenjena za prirejo klavnih jagnjet in za volno. Pasma ima tudi odlične pašne lastnosti, pomembne za preprečevanje zaraščanja nižinskih in hribovitih pašnikov.
Želite izvedeti več?
Galerija
Javna služba nalog genske banke v živinoreji