V Registru pasem z zootehniško oceno sistematično spremljamo 14 avtohtonih, 13 tradicionalnih, 17 tujerodnih pasem ter dve pasmi, ki nista uvrščeni v omenjene skupine pasem. Največ pasem spremljamo pri govedu in konjih (po 12), najmanj pri kozah (4) in kokoših (5). Med avtohtone pasme uvrščamo pet pasem ovc, štiri pasme konj ter po eno pasmo goveda, prašičev, koz in kokoši. V skladu s Pravilnikom (Uradni list republike Slovenije (UL RS) 2004) so tradicionalne pasme tiste, ki so se prilagodile na podnebne in druge pogoje določenega geografskega območja in so pod neprekinjenim rejskim delom 30 oz. celo 50 let (konji, govedo). Pri kokoših spremljamo štiri tradicionalne pasme, pri prašičih tri in pri govedu, konjih in kozah po dve. Pri ovcah nobena izmed pasem ni uvrščena med tradicionalne pasme. Oplemenjena bovška ovca ni uvrščena v nobeno izmed skupin. Trenutno na priznanje za slovensko avtohtono pasmo čaka istrsko govedo, pri katerem je bila žal reja prekinjena ravno v obdobju priprave zakonodaje leta 2002 in tako ni bila uvrščena med avtohtone pasme.

Večina pasem domačih živali je pod sistematičnim rejskim delom vsaj zadnji dve desetletji. Izmed 47 pasem domačih živali, za katere vodimo Register pasem, ima 36 pasem priznane rejske programe s strani MKGP. Izjema so ena pasma goveda (galloway), ena pasma prašičev (durok) in pet pasem kokoši. Za perutnino evropska zakonodaja namreč ne določa upravljanja populacij z rejskimi programi.   Za oplemenjeno bovško ovco in za istrsko govedo v Sloveniji trenutno nimamo rejskega programa, se pa priprava le teh načrtuje.

Z namenom oblikovanja ukrepov in strategij ohranjanja pasem vsakoletno podamo stopnjo ogroženosti pasem domačih živali (Uradni list republike Slovenije (UL RS) 2014; Javna služba nalog genske banke v živinoreji; 2022). Med avtohtonimi pasmami je kar osem pasem s stopnjo ogroženosti kritično ogrožene, ostalih pet sodi med ogrožene pasme (slika 1). Stopnje ogroženosti ne ovrednotimo pri čebelah. Med tradicionalnimi pasmami je osem kritično ogroženih (na nacionalnem nivoju) in tri ogrožene pasme (slika 2). Populacije slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem zaradi stanja ogroženosti zahtevajo preudarno rejsko delo in skrbno upravljanje. Čezmejnim in tujerodnim pasmam ocenimo stopnjo ogroženosti tako na nacionalni ravni, kot tudi na globalni, pri čemer končna ocena temelji na oceni na globalni ravni. Primer čezmejne pasme je lipicanski konj, katerega reja je razširjena po več državah v Evropi. Glede na podatke v informacijskem sistemu DAD-IS je prisoten v 18 državah (FAO; 2022). V Sloveniji ima pasma stopnjo ogroženosti kritično ogrožena, na globalnem nivoju pa sodi med neogrožene pasme.

Stalež avtohtonih pasem predstavlja le 8,6 % čistopasemskih živali, največji delež predstavljajo živali tradicionalnih pasem (56,2 %), in sicer zaradi številčnosti lisastega goveda in rjavega goveda.. Živali tujerodnih in dveh neuvrščenih pasem predstavljajo v skupnem deležu nekaj več kot tretjino. Tri najštevilčnejše pasme (lisasto goveda, črno-belo govedo, limousin) predstavljajo 76,6 % staleža čistopasemskih živali.

Velikost populacij se pri posameznih vrstah ocenjuje različno, zato je ustreznejša primerjava na osnovi števila čistopasemskih živali. Med avtohtonimi pasmami so največje populacije pasem jezersko-solčavska ovca, oplemenjena jezersko-solčavska ovca, cikasto govedo in bovška ovca (slika 1). Skupno predstavljajo več kot 70 % staleža plemenskih živali avtohtonih pasem. Med najmanjše populacije sodijo bosanski planinski konj, lipicanski konj in štajerska kokoš. Ocena populacije krškopoljskega prašiča zajema podmladek in pitance (2.508 živali), kljub številčnosti in razširjenosti po celotni Sloveniji pa je pasma po številu plemenskih živali v rodovniški knjigi (423) med manjšimi populacijami. Večja razlika med velikostjo populacije in skupnim številom plemenic in plemenjakov se pojavlja tudi pri cikastem govedu, pasmah konj in štajerski kokoši, medtem ko je ocena populacije za drobnico ocenjena kot seštevek plemenic in plemenjakov.

Lisasto govedo je najštevilčnejša pasma v Sloveniji (slika 2). Rjavo govedo šteje 11 tisoč plemenic in plemenjakov. Ostale populacije so bistveno manjše. Stalež tradicionalnih pasem brez lisastega in rjavega goveda predstavlja le 5,9 %. Zadovoljivo velikost populacije ima slovenska rjava kokoš (2.915), vendar je pasma zaradi reje na eni lokaciji kritično ogrožena. Slovenski landrace – linija 11 beleži 1.241 plemenic, a se sooča s hudim pomanjkanjem plemenjakov. Pasmi ljutomerski kasač in slovenski landrace – linija 55 sta med najbolj ogroženimi pasmami.

Med tujerodnimi pasmami kar 91,3 % staleža predstavljajo živali treh pasem goveda: črno-belo govedo, limuzin in šarole (slika 3). Najbolj razširjena pasma tujerodna pasma je črno-belo govedo (53.333 plemenic v rodovniški knjigi). Ostale pasme ne presegajo več kot 2.000 plemenskih živali. Za govedo so podatki o populaciji iz podatkovne zbirke SIRIS-a, glede na način zbiranja verjetno precenjeni. Za pasmi galloway in istrsko govedo se rodovniški knjigi ne vodijo oz. so fazi vzpostavljanja, zato smo prikazali podatke iz SIRIS-a. Zanesljivost teh podatkov je manjša kot v primeru monitoringa populacij znotraj rejskega programa.

Stanje genetskih rezerv v Sloveniji je za posamezne pasme zelo različno. Največ materiala je shranjenega v obliki semena plemenjakov. Skupno je zbranih 12.662 vzorcev semena 283 plemenjakov (slika 4). V zbirki genetskega materiala je dodatno shranjenih 4.744 vzorcev somatskih celic in DNK, v 99,6 % so odvzeti različnim živalim. Najobsežnejša zbirka genetskega materiala je za pasmo cikasto govedo (8.253 vzorcev, 559 darovalcev). Obsežno zbirko vzdržujemo in dopolnjujemo za jezersko-solčavsko ovco (1.533 vzorcev, 820 darovalcev), drežniško kozo (1.278 vzorcev, 799 darovalcev) in kranjsko čebelo (1.021 vzorcev), pri čemer hranimo 18 vzorcev semena trotov. Zadovoljiv obseg genetskih rezerv je tudi po posameznih pasmah ovc: jezersko-solčavska ovca, bovška, belokranjska pramenka, istrska pramenka, kjer je zbranih od 525 do 737 vzorcev semena, odvzetega od 18 do 26 plemenjakov po pasmi. Pri pasmah lipicanski konj in krškopoljski prašič je shranjen zadovoljiv obseg materiala različnih darovalcev, vendar predvsem v obliki somatskih celic oz. DNK. Za hitro in učinkovito rekonstrukcijo pasem je priporočena uporaba semena in jajčnih celic, vendar je pridobivanje in uporaba slednjih dražja, postopek pa daljši. Pri kokoših imamo odvzeto seme  od 11 do 27 petelinom pasmi, kar znaša med 44 in 108 vzorcev slamic po pasmi. Vse slamice, ki jih hranimo v genski banki, vsebujejo več doz semena, zato z materialom lahko oplodimo večje število plemenic.

Najmanj materiala je shranjenega za pasmi posavski konj (od 4 plemenjakov) in slovenski hladnokrvni konj (od 2 plemenjakov). V letu 2022 smo zbirko dopolnili z vzorci semena 3 žrebcev pasme bosanski planinski konj, ki je bila priznana pred kratkim. V genski banki je shranjeno tudi 434 kunčjih zarodkov linij SIKA A in SIKA C in sicer za potencialno rekonstrukcijo pasme v prihodnosti.