Jubilejni občni zbor ob 30-letnici Govedorejskega društva Litija

V soboto, 23. marca 2024, je v Litiji potekal jubilejni občni zbor Govedorejskega društva Litija. V skladu z dnevnim redom je pozdravu predsednika društva sledila izvolitev organov zbora.

Dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je v svojem predavanju predstavil novejša spoznanja o prispevku živinoreje k podnebnim spremembam in možnostim za zmanjšanje izpustov metana, didušikovega oksida in amonijaka v govedoreji. Sledila je predstavitev Agrosaatove aktualne ponudbe za govedorejce (RWA Slovenija).

Po poročilu o delu društva, razpravi na poročila ter predstavitvi dela društva za leto 2024, je sledila predstavitev zbornika »Govedoreja na območju Litija«. Gre za dragocen knjižni zapis o razvoju govedoreje in dosežkih te najpomembnejše kmetijske panoge. Zbornik odseva zgodovinsko izročilo razvoja govedoreje in zadružništva, saj sta obe dejavnosti soodvisni ena od druge. V govedoreji na tem območju je pomembno zgodovinsko vlogo odigrala rjava pasma govedi, ki je bila domača izvorna pasma. Zgodovinski vidik govedoreje na današnjem območju Slovenije in razvoj rjave ter cikaste pasme govedi je ob predstavitvi Zbornika na kratko predstavila sodelavka Javne službe nalog genske banke v živinoreji, dr. Metka Žan.

Začetki reje rjave pasme na območju Litije segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je bila v Deželnem zboru Dravske banovine sprejeta rajonizacija v govedoreji. Dolenjsko vzrejno območje so določili za rejo sivorjave pasme, Gorenjsko pa za cikasto. S takšno rajonizacijo je bilo območje Litija razdeljeno na dva vzrejna območja. Manjše območje na levem bregu reke Save je bilo določeno za rejo cikaste pasme, območje na desnem bregu Save pa za rejo sivorjave pasme.

Kot že omenjeno, je bilo z rajonizacijo pasem območje ob levem bregu reke Save (Ribče, Hotič, Vače) določeno za vzrejno območje cikaste pasme, to je danes edine ohranjene slovenske avtohtone pasme govedi. Na območju Moravč, ki je spadalo pod Kamniški okraj, je bilo določeno vzrejno območje cikaste pasme. Kraji Ribče in vasi nad Ribčami so teritorialno spadali pod kamniški okraj. Zato je bilo območje ob levem bregu reke Save (Ribče, Hotič, Vače) najprej določeno za vzrejno območje cike, ker pa so vasi v okolici Hotiča in Vač pripadale pod okraj Litija, se je kasneje na teh območjih vpeljevala sivorjava oziroma rjava pasma govedi. Na območju Litija je bilo po letu 1960 le še nekaj cikastih živali. To so bili predvsem križanci, in sicer na območjih, ki se jih je dotikala rajonizacija pasem pred drugo svetovno vojno. Kasneje se je pasma na tem območju izgubila in do ustanovitve društva na območju Litije ni bilo živali cikaste pasme govedi.

Tako sivorjava kot cikasta pasma sta bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja poznani po odlični mlečnosti in večinski delež populacije krav obeh pasem je bil vključen v kontrolo mlečnosti. Po drugi svetovni vojni je trajalo precej časa, da je rejsko in strokovno delo pri obeh pasmah ponovno zaživelo. Strokovne službe so se odločile za pospeševanje reje rjave pasme v kombiniranem tipu. V sedemdesetih letih so se razmere na trgu začele spreminjati in naraščalo je povpraševanje po mleku. Začel se je proces masovnega oplemenjevanja rjave pasme z ameriško rjavo pasmo. Živali rjave pasme so se začele spreminjati, posamezni rejci pa z usmeritvijo pasme niso bili zadovoljni. Začeli so z gospodarskim križanjem s pasmo limuzin in šarole ali pa so se preusmerili v rejo drugih pasem. Vse to je vplivalo na precejšnje zmanjšanje populacije rjave pasme govedi v Sloveniji. V obdobju 1994-2022 se je število rej krav rjave pasme vključenih v kontrolo mlečnosti na območju Litije zmanjšalo za več kot 40 %, na območju Slovenije pa za več kot 70 %.

Populacija cikaste pasme govedi se je začela drastično zmanjševati po letu 1964, ko je bil v Kranju sprejet sklep o zamenjavi cikaste pasme z lisasto pasmo. Do preloma tisočletja, ko se je začelo z vzpostavljanjem selekcijskega dela (društvo, Biotehniška fakulteta, Kmetijski inštitut Slovenije, območni kmetijski zavodi), je bila pasma prepuščena sama sebi in redkim posameznikom, ki so se zavedali boljše lokalne prilagojenosti cike v primerjavi z drugimi pasmami. Danes je na območju Litije dobrih dvajset rejcev cikastega goveda, ki redijo okoli 90 živali te pasme.

Ob koncu prireditve je predsednik podelil nagrade zaslužnim rejcem in strokovnjakom na področju govedoreje v Litiji, sodelujoči pri pripravi Zbornika pa v znak zahvale prejeli spominski zvonček.