8. strokovni posvet Reja drobnice

V dneh 27. in 28. novembra 2025 je v Terme Dobrna potekal 8. strokovni posvet Reja drobnice, namenjen aktualnim temam prehrane, genetike, zdravja, dobrobiti živali, sobivanja z velikimi zvermi ter razvojnih priložnosti sektorja. Dogodek je združil rejce drobnice, selekcioniste, veterinarje, raziskovalce in predstavnike državnih institucij ter odprl razpravo o ključnih izzivih in razvojnih priložnostih sektorja.

V uvodnih nagovorih je gospa Marjana Cvirn poudarila pomen sodelovanja med rejci in stroko ter izrazila zahvalo vsem, ki delujejo na področju varovanja biotske raznovrstnosti v živinoreji. Prodekanja Tatjana Pirman je izpostavila vlogo strokovnih srečanj pri prenosu novih znanj v prakso in pomen tovrstnega dialoga za prihodnji razvoj reje. Poseben odmev je imela predstavitev posledic letošnjega izbruha bolezni modri jezik v Sloveniji, ki jo je povzel Roman Savšek. Po uradnih podatkih veterinarskih služb je bolezen v letu 2025 povzročila 8.500 registriranih poginov pri drobnici, kar predstavlja izjemen pritisk na sektor. V odziv na izgube je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejelo finančno nadomestilo za rejce, pri čemer je določena podpora 332 € za avtohtone pasme, 310 € za tradicionalne pasme, 228 € za druge pasme vpisane v rodovniško knjigo ter 221 € za živali, ki niso vpisane v rodovniško knjigo. Na voljo za izplačilo odškodnin je 1,3 milijona € sredstev. Ob tem pa ostaja pomembna vrzel v sistemu, saj v številnih čredah odrasle živali sicer niso poginile, a je prišlo do zelo visokega pogina jagnjet ter manjšega števila rojenih jagnjet (ocenjen izpad 18–20 %), kar predstavlja dolgoročno populacijsko in rejsko izgubo, ki je trenutni ukrepi še ne pokrivajo.

V okviru predavanj o Skupni kmetijski politiki 2023–2027 je Andreja Komel predstavila 4. spremembo strateškega načrta SKP, s poudarkom na spodbujanju ekološkega kmetovanja, podpori mladim kmetom, podnebnih naložbah in vključevanju rej drobnice v intervencije za dobrobit živali in sheme kakovosti. Predstavljena dinamika investicij je pokazala, da je bilo iz 5 milijonov € razpoložljivih sredstev za drobnico izplačanih približno 662.820 €, kar je sprožilo strokovno pobudo za pripravo širše zastavljenega razpisa za okrevanje sektorja, ki bi poleg infrastrukture obsegal tudi druge razvojne potrebe, pri čemer je bil podan tudi predlog omejitve najvišje podpore na 250.000 € na vlogo.

Genetski del posveta je obravnaval spremljanje populacij in selekcijo. Matej Vidrih je predstavil možnosti za dosejevanje zeli v trajno travinje, ki prispeva k boljši biotski pestrosti, izboljšanemu zdravju živali in večji genetski raznolikosti pašnih ekosistemov, ob hkratnem opozorilu na previdnost zaradi prisotnosti strupenih rastlin in možnih vplivov na pridelek. Miha Curk je predstavil drevesno-pašno rabo v trajnih nasadih ter pašo pod sončnimi paneli, ki omogoča dvojno rabo zemljišč, bolj raznoliko prehrano živali in manjši stres, pri čemer je ključno aktivno vodenje paše, pregrajevanje, uporaba elektromrež in zadostni pašni premori (14 do 30 dni ali več). Zdravstvena sekcija je povzela aktualno stanje nalezljivih bolezni v EU in Sloveniji ter pogoje premikov živali med državami članicami. Izpostavljeno je bilo, da je Slovenija prosta bruceloze od leta 1951 in formalno priznana kot država prosta od 2005, prav tako pa je status države proste stekline potrjen od 2016. Obravnavani so bili tudi izbruhi bolezni, kot so osepnice ovc in koz, slinavka in parkljevka ter epizootska hemoragična bolezen, ki se v letu 2025 pojavljajo predvsem pri govedu, a imajo lahko potencialen vpliv tudi na drobnico.

Na posvetu so strokovnjaki ponovno potrdili, da sta kontinuiran monitoring populacij, pravočasno ukrepanje ob izbruhih bolezni, sodelovanje z rejci ter sistemska podpora ohranjanju avtohtonih in tradicionalnih pasem temelj dolgoročne odpornosti sektorja reje drobnice v Sloveniji. Posvet je tako predstavil pomemben korak v izmenjavi znanja, pregledu ukrepov, dobrih praks in nadaljnjem oblikovanju strokovnih pobud za prihodnje politike in razvojne ukrepe na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji. Posvet je bil v prvi vrsti namenjen rejcem, z namenom izmenjave znanj in informacij, ki so pomembne za rejo, ohranjanje pasem in nadaljnji razvoj rejskega dela. Prisotni rejci so s svojo aktivno udeležbo prispevali k konstruktivni razpravi. Večja udeležba rejcev bi v prihodnje dodatno okrepila neposreden prenos znanja v rejskem sektorju in obogatila izmenjavo izkušenj. Predvsem pa je udeležba na posvetu neprecenljiva zaradi medsebojnega druženja ter krepi povezanost rejcev in stroke.