Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Ime je vezano na jugovzhodni del Dolenjske, na območje Krško-Brežiškega polja ter obronkov Gorjancev, kjer se je pasma razvijala in preživela do danes. V starejših literaturnih virih je krškopoljski prašič imenovan tudi črnopasasti, pasasti ali prekasti prašič (tudi prekec).
Za krškopoljskega prašiča je značilen neprekinjen bel pas čez pleča in sprednje noge, preostali del telesa naj bi bil črn, bela naj bi bila tudi rilčeva plošča. Ščetine so ravne in na obarvanih delih telesa temne. Ušesa so viseča in nosni profil nekoliko konkaven. Dolžina telesa odraslih svinj je med 155 in 175 cm, višina grebena med 80 in 85 cm ter višina križa med 85 in 90 cm. Mladice prasijo med 5 in 10 živorojenih pujskov, medtem ko je živorojenih pujskov pri starih svinjah med 7 in 13. Odstavljenih pujskov na gnezdo je med 6 in 11. Ob preobilnem krmljenju lahko pitanci priraščajo tudi 1 kg/dan, vendar je tem v primeru v prirastu preveč maščobe. Klavnost je blizu 80 %, mesnatost pa od 40 do 45 %.
Populacija krškopoljskega prašiča se že vrsto let povečuje in pasma se je razširila po celotnem območju Slovenije. Reje so majhne, tretjina jih redi le eno svinjo. V izvorno rodovniško knjigo je vpisanih preko 400 svinj in blizu 80 merjascev, a kljub temu je krškopoljski prašič še vedno ogrožena pasma.
Ali ste vedeli ...
... da je bilo meso krškopoljskega prašiča osnova za kranjsko klobaso?
Krškopoljski prašič je neizboljšana pasma. V preteklosti je bil cenjen zaradi skromnih potreb in prireje masti. Kasneje, ko svinjska mast ni bila več zaželena in se je želelo prašiče, ki priredijo več mesa, so postale živali te pasme manj iskane in cenjene. Tudi danes je krškopoljski prašič namenjen reji v skromnejših pogojih in z veliko voluminozne krme. Primeren je tudi za rejo na prostem. Iz njegovega kakovostnega mesa in slanine izdelujejo odlične suhomesnate izdelke, kot so klobase, salame, slanina, ocvirki in pa tudi pršut.
Želite izvedeti več?