Predstavitev EIP projektov na gospodarstvu Bric v Brdih

V začetku oktobra je na kmetijskem gospodarstvu Bric v Brdih potekala predstavitev rezultatov dveh pilotnih projektov: Potrjevanje izvora in porekla belokranjske pramenke z genotipizacijo in Visokostorilna in trajnostna vzreja tekačev pasme krškopoljski prašič s pomočjo preciznih krmilnih avtomatov.

V prvem projektu so se sodelujoči osredotočili na razvoj metode za nadzor in potrjevanje izvora pečene jagnetine iz belokranjske pramenke, kar bo preprečilo potvorbe in zagotovilo avtentičnost izdelkov te pasme. Belokranjska pramenka je ogrožena avtohtona pasma ovc. S projektom želijo povečati povpraševanje in posledično vrednost jagnet, kar pa prinaša tveganje za potvorbe. Zato je nujno oblikovati metodo, ki bo omogočala nadzor nad izvorom jagnetine, še posebej v primerih, ko se izdelki predstavljajo kot meso belokranjske pramenke. Podoben nadzor se že uspešno izvaja pri krškopoljskem prašiču, kar kaže na uspešno prakso, ki jo želijo sodelujoči v projektu prenesti tudi na belokranjsko pramenko. Projektni partnerji v projektu: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, KGZS Novo mesto, KGZS Nova gorica, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Kmetijski zavod Bric, rejci in Društvo rejcev drobnice Bele Krajine.

V drugem projektu so se osredotočili na tehnologijo reje, kjer z zgodnejšim dokrmljevanjem sesnih pujskov povečajo mesnatost prašičev, hkrati pa mesni izdelki in jedi ostanejo mehki, sočni in bogatega okusa. Pri tem se izboljša razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami, kar je koristno za človeka. Učinkovitejše krmljenje prispeva tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Projektni partnerji so: Institut Jožef Stefan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, kmetijski zavodi, šole, rejci in Društvo rejcev krškopoljskih prašičev.

Dogodek je bil odlično organiziran, z zanimivimi predstavitvami sodelujočih, ki so podrobno pojasnili pomen vključevanje novih metod v rejo in rabo avtohtonih pasem, saj le te posredno in neposredno pripomorejo k ohranjanju avtohtonih pasem. Prav tako smo imeli priložnost slišati o izzivih, s katerimi se soočajo rejci belokranjske pramenke in krškopoljskega prašiča, ter o načrtih za povečanje tržne prepoznavnosti in vrednosti njihovih izdelkov.

V zaključku je bilo poudarjeno, da bo uspešna izvedba projekta ključna za dolgoročno ohranjanje obeh pasem, obenem pa bo pripomogla k razvoju lokalnega podeželja in kmetijstva.