Vpetost Javne službe nalog genske banke v projekt Digitalizacija v živinoreji

V torek, 21.7., je v Hiši kranjske čebele potekala predstavitev projekta »Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji – DigŽiv«, financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost ter MKM. V projekt je bila vključena tudi Javna služba nalog genske banke v živinoreji, ki je v okviru projekta razvila pomembne rešitve za nadaljnje delo.

Vzpostavitev enotne, sodobne in medsebojno povezane podatkovne baze predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu upravljanju živalskih genskih virov. Neposredna povezanost z drugimi podatkovnimi zbirkami bo omogočila hitrejšo in ažurnejšo izmenjavo podatkov, javni službi JSGBŽ pa zagotovila redno spremljanje doseganja zastavljenih ciljev, analiziranje populacijskih trendov ter natančnejše določanje stopnje ogroženosti posameznih pasem. S tem bomo bistveno izboljšali strokovne podlage za ohranjanje biotske raznovrstnosti domačih živali.

Projekt pomembno prispeva tudi k uresničevanju nacionalnih in mednarodnih strateških ciljev, zlasti ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti, Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter ciljev globalnega akcijskega načrta FAO, sprejetega pod okriljem Komisije za genske vire za prehrano in kmetijstvo (CGRFA).

V okviru projekta smo se osredotočili na razvoj treh ključnih aplikacij, ki bodo JSGBŽ omogočile učinkovitejše karakterizacijo in spremljanje populacij, ohranjanje pasem s pomočjo genetskih rezerv ter sistematično arhiviranje podatkov. V ta namen smo izvedli podrobno analizo podatkovnih tokov, pripravili tehnično dokumentacijo za razvite aplikacije, razvili aplikaciji za monitoring populacij in sledljivost vzorcev ter pripravili vizualizacijo in vsebine na portalu e-Živinoreja, ki na pregleden način prikazujejo stanje biotske raznovrstnosti domačih živali v Sloveniji.

Prepričani smo, da bodo rezultati projekta pomembno prispevali k digitalizaciji področja ohranjanja živalskih genskih virov, izboljšali kakovost strokovnega dela ter zagotovili zanesljive podatkovne podlage za sprejemanje odločitev pri varovanju slovenske biotske raznovrstnosti.

Vzpostavitev enotne, sodobne in medsebojno povezane podatkovne baze predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu upravljanju živalskih genskih virov. Neposredna povezanost z drugimi podatkovnimi zbirkami bo omogočila hitrejšo in ažurnejšo izmenjavo podatkov, javni službi JSGBŽ pa zagotovila redno spremljanje doseganja zastavljenih ciljev, analiziranje populacijskih trendov ter natančnejše določanje stopnje ogroženosti posameznih pasem. S tem bomo bistveno izboljšali strokovne podlage za ohranjanje biotske raznovrstnosti domačih živali.

Projekt pomembno prispeva tudi k uresničevanju nacionalnih in mednarodnih strateških ciljev, zlasti ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti, Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter ciljev globalnega akcijskega načrta FAO, sprejetega pod okriljem Komisije za genske vire za prehrano in kmetijstvo (CGRFA).

V okviru projekta smo se osredotočili na razvoj treh ključnih aplikacij, ki bodo JSGBŽ omogočile učinkovitejše karakterizacijo in spremljanje populacij, ohranjanje pasem s pomočjo genetskih rezerv ter sistematično arhiviranje podatkov. V ta namen smo izvedli podrobno analizo podatkovnih tokov, pripravili tehnično dokumentacijo za razvite aplikacije, razvili aplikaciji za monitoring populacij in sledljivost vzorcev ter pripravili vizualizacijo in vsebine na portalu e-Živinoreja, ki na pregleden način prikazujejo stanje biotske raznovrstnosti domačih živali v Sloveniji.

Prepričani smo, da bodo rezultati projekta pomembno prispevali k digitalizaciji področja ohranjanja živalskih genskih virov, izboljšali kakovost strokovnega dela ter zagotovili zanesljive podatkovne podlage za sprejemanje odločitev pri varovanju slovenske biotske raznovrstnosti.