Priporočila za dolgotrajno shranjevanje živalskih genskih virov

V upravljanju genetske variabilnosti populacij ima vedno večji pomen vzpostavitev genske banke. To je zbirka shranjenega genetskega materiala. Genetski material plemenskih živali se shranjuje v različnih oblikah: živali, seme, oocite, embriji, somatske celice ali DNK (dezoksiribonukleinska kislina).

Namen zbirke v Sloveniji je zagotovitev genetskih rezerv v izrednih primerih. Izredni primer bi predstavljala izguba populacije npr. zaradi bolezni ali drugih naravnih nesreč. V majhnih populacijah obstaja tudi tveganje za izgubo nekaterih alelnih variant in povečanja inbridinga, kar lahko vodi v naključni genetski tok in ogrozitev obstoja populacije. Genetske rezerve lahko služijo za vračanje izgubljenih alelnih variant v populacijo in s tem povečevanje raznolikosti.

Smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji so podane v Globalnem akcijskem načrtu ohranjanja živalskih genskih virov za kmetijstvo in prehrano. Tretje strateško področje opredeljuje ohranjanje ex situ in vitro, poteka s postopki dolgotrajnega shranjevanja genetskega materiala (kriokonzervazije) za potencialno rekonstrukcijo pasme in podporo rejskemu programu. V sklopu tega je leta 2012 FAO izdala prva navodila in priporočila za shranjevanje genetskega materiala s kriokonzervacijo.

V začetku letošnjega leta je FAO izdala novosti in nova priporočila za dolgotrajno shranjevanje genetskega materiala živalskih genskih virov. Novosti zajemajo strategije upravljanja genskih bank, tako z vidika organizacije kot tudi infrastrukture. Opisani so tudi kriteriji za pomoč pri odločanju izbire živali za odvzem genetskega materiala, postopki shranjevanja in možnosti uporabe genetskega materiala iz genskih bank. Prinašajo tudi priporočila in smernice z vključevanjem najnovejših odkritij na znanstvenem področju, predvsem na področju karakterizacije. V 9 letih od prejšnje izdaje je bil opravljen enormen napredek v biotehnologiji, v genomiki, reprodukciji in bioinformatiki in ta nova znanja omogočajo poglobljen nivo spremljanja živalskih genskih virov. V izdaji je poudarjena uporaba shranjenega genetskega materiala za podporo rejskim programom – torej pri upravljanju in vivo populacij ter vloga genskih bank na raziskovalnem področju.

Nova izdaja pokriva ključne izzive pri razvoj in vzdrževanju genskih bank. Te smernice so podlaga za razvoj nacionalnih programov in prav tako tudi Slovenija sledi tem priporočilom.