Usposabljanje za izvajalce najzahtevnejših strokovnih nalog v živinoreji

Sodelavci Javne službe nalog genske banke smo se udeležili dvodnevnega usposabljanja za izvajalce najzahtevnejših strokovnih nalog v živinoreji. Usposabljanje so organizirali sodelavci s Kmetijskega inštituta Slovenije, predavatelji pa so bili z različnih inštitucij, ki izvajajo strokovne naloge v okviru STRP (Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Veterinarska fakulteta). Prvi dan smo se osredotočili na aktualne izzive in novosti s področja živinoreje, ekonomike in okolja. Obravnavali smo upravljanje majhnih populacij in uporabo restrikcijskega selekcijskega indeksa ter se seznanili s stanjem in vplivom učinka metana na oceno emisij v slovenski živinoreji. Razpravljali smo o prilagajanju rejskih programov novi evropski zakonodaji, predvsem v govedoreji in reji drobnice. Poseben poudarek je bil na genetskem vrednotenju, kjer je bila v ospredju genomska selekcija ter priložnosti in izzivi, ki jih prinaša. Seznanili smo se tudi z genetsko strukturo cikastega goveda. V nadaljevanju smo podrobneje raziskali ključne vidike govedoreje in mlečne prireje. Obravnavali smo pomen spremljanja števila somatskih celic v mleku kot kazalnika zdravstvenega stanja in kakovosti mlečne prireje ter uporabo avtomatskih merilnih sistemov (AMS) za optimizacijo pridelave. Velik poudarek smo namenili načrtnemu parjenju in preprečevanju parjenja v sorodstvu, saj je to ključno za ohranjanje genetske pestrosti in dolgoročno vitalnost čred. Digitalizacija v govedoreji je bila predstavljena skozi pregled novosti in praktično uporabo orodij za rejsko delo. Razpravljali smo tudi o pogojih za vpis mesnih pasem v rodovniško knjigo ter razlikah med vzrejnimi in pitovnimi tipi živali. Analizirali smo plemenske vrednosti v prireji mesa in pomembne monogenske lastnosti pri mesnih pasmah goveda. Zaključili smo z napovedovanjem sestavin mleka ter prehranskega in zdravstvenega stanja krav molznic z uporabo absorbanc vzorcev mleka na srednjem infrardečem (MIR) območju.

Drugi dan usposabljanja je bil namenjen selekciji in genetski karakterizaciji različnih živalskih vrst. Najprej smo se posvetili prašičereji, kjer smo obravnavali dobrobit in selekcijske cilje, ukrepe za ohranjanje populacij v povezavi z biovarnostjo ter rezultate selekcijskega dela na liniji klanja. Seznanili smo se z rastnim potencialom različnih genotipov prašičev in raziskavami z modeliranjem ter preučili možnosti selekcije na kakovost mesa pri krškopoljskem prašiču. Sledila je predstavitev genetske karakterizacije avtohtonih in tradicionalnih pasem ovc ter predstavitev tujerodnih pasem drobnice, za katere je bil v letu 2024 potrjen rejski program. Nadaljevali smo z opisom dela selekcionista in kontrolorja pri drobnici in prašičereji, kjer smo razpravljali o izzivih in priložnostih v teh panogah. V drugem delu dneva smo spoznali uporabo simulacij pri načrtovanju rejskega programa za čebele, kar omogoča boljše napovedovanje rezultatov selekcijskih odločitev in optimizacijo vzreje. Sledilo je predavanje o evoluciji selekcijskih programov v perutninarstvu, kjer smo se seznanili z najnovejšimi trendi in inovativnimi pristopi za izboljšanje lastnosti prireje pri perutnini. Zaključili smo s temami, povezanimi z ohranjanjem živalskih genskih virov ter monitoringom in analizo stanja populacij domačih živali, kar je ključno za trajnostno rejo in preprečevanje genetske erozije.

Tovrstna usposabljanja so izjemno pomembna, saj omogočajo pridobivanje novih strokovnih znanj, spremljanje aktualnih trendov ter izmenjavo izkušenj med strokovnjaki. Poleg tega pa predstavljajo tudi dragoceno priložnost za druženje, mreženje in strokovne pogovore, kar krepi sodelovanje in izboljšuje prenos znanja v prakso.