Analiza ankete evropskega referenčnega centra za ogrožene pasme

Udeležili smo se spletne delavnice, ki jo je organiziral evropski referenčni center za ogrožene pasme (EURC-EAB). Na spletni delavnici so predstavili rezultate obširne ankete, v katero so vključili: rejske organizacije, nacionalne koordinatorje za živalske genske vire in ostale predstavnike nacionalnih pristojnih organov.

Cilj raziskave je bil pridobiti podroben vpogled v stanje izvajanja rejskih programov za ogrožene pasme v skladu z Uredbo (EU) 2016/1012, vključno z uporabo izjem za ogrožene pasme. Analiza pridobljenih odgovorov bo v pomoč pri opredelitvi izzivov in ovir pri razvoju in izvajanju rejskih programov in programov ohranjanja genetske pestrosti za ogrožene pasme v okviru Uredbe (EU) 2016/1012.

V anketi so bile zajete tri glavne iztočnice: stanje izvajanja rejskih programov za ogrožene pasme v skladu z Uredbo (EU) 2016/1012, stanje izvajanja posebnih izjem za ogrožene pasme v rejskih programih v skladu z Uredbo (EU) 2016/1012 in razlike nacionalnih definicij in mehanizmov med državami članicami EU. Pri slednjih so se osredotočili na: definicije glede na izvor pasem in razvrstitev tipa pasem, sistem ocenjevanja ogroženosti, monitoringa, vlogo genskih bank in subvencije za ogrožene pasme.

Anketo je izpolnilo 22 od 27 nacionalnih pristojnih organov (NCA) in 22 od 27 nacionalnih koordinatorjev (NC). Na anketo je odgovorilo 173 rejskih organizacij iz 17 držav in 24 združenj rejskih organizacij iz devetih držav, kar skupaj znaša 232 odgovorov iz držav EU.

Analiza rezultatov je pokazala, da ima večina rejskih organizacij (84%) in združenj (75%) programe za ogrožene pasme. Ohranjanje genske raznolikosti je njihov glavni cilj, kar poudarja naraščajočo zavest o pomenu biotske raznovrstnosti v živinoreji. Medtem ko je izmenjava rejnih živali med državami precejšnja, je pri govedu in ovcah, zlasti med celinami, manj pogosta, kar je verjetno posledica zdravstvenih omejitev in razlik v okoljskih dejavnikih (podnebje).

Analiza genetske strukture populacij s pomočjo molekularnih tehnik (genotipizacije) ostaja omejena kljub pomenu za ohranjanje ogroženih pasem. Razlog je predvsem v pomanjkanju sredstev, kar nakazuje potrebo po finančni podpori na nacionalni ravni. Spremljanje prireje je pogosto vključeno v rejskih programih, priporočljivi pa so uravnoteženi rejski cilji, kot npr. selekcija optimalnih prispevkov, ki zajema tako preprečevanje parjenja v sorodu, kot tudi selekcijo na ekonomsko pomembne lastnosti.

Izzivi pri izvajanju rejskih programov se navezujejo predvsem na kompleksnost Uredbe EU (2016/1012), katere besedilo je tehnično zahtevno, hkrati pa tudi birokratsko zahtevno. Ocenjujejo, da je bolj prilagojeno komercialnim pasmam. Mnoge rejske organizacije so majhne in jih vodijo prostovoljci, ki se soočajo z omejenimi viri, zmanjševanjem števila rejcev, poleg tega imajo pogosto težave pri trženju.

Čeprav obstajajo izjeme za ogrožene pasme, je njihova izvedba nekonsistentna zaradi zaznanih birokratskih ovir. Rejske organizacije bi lažje implementirale ukrepe za ogrožene pasme ob boljši ozaveščenosti in podpori, vključno s finančno pomočjo. K napredku bi pripomoglo tudi izboljšanje komunikacije med nacionalne in EU institucijami z rejskimi organizacijami, saj bi se s tem izboljšala izmenjava informacij in virov, tudi shranjevanje genetskega materiala in izvedba ukrepov za ohranjanje pasem. Pokazala se je tudi potreba po poenotenju vrednotenja ogroženosti med državami EU.

Rezultate ankete si lahko ogledate na naslednji povezavi: https://www.eurc-eab.eu/publications-eurc-eab

O EURC-EAB :

Evropski referenčni center za ogrožene pasme (EURC-EAB) je odgovoren za znanstveno in tehnično podporo pri vzpostavitvi in usklajevanju metod za ohranjanje ogroženih pasem domačih živali ter ohranjanje genetske raznovrstnosti znotraj teh pasem v skladu s 29. členom Uredbe (EU) 2016/1012. Konzorcij, ki ga vodi Wageningen Livestock Research (WLR, Nizozemska), vključuje Institut de l’Elevage (IDELE, Francija) in Zvezni urad za kmetijstvo in prehrano (BLE, Nemčija). Ta konzorcij je bil imenovan za EURC-EAB v skladu z Uredbo (EU) 2022/2077 in je uradno začel delovati 1. januarja 2023.

Glavne ciljne skupine EURC-EAB so rejske organizacije in druge pooblaščene organizacije v živinoreji. Poleg tega center sodeluje z ustreznimi evropskimi in mednarodnimi organizacijami ter zagotavlja strokovno podporo Stalnemu odboru za zootehniko Evropske komisije.

EURC-EAB tesno sodeluje z Evropsko regionalno točko za genske vire živali (ERFP). ERFP je evropska mreža nacionalnih koordinatorjev (NC), ki so odgovorni za koordinacijo ohranjanja in trajnostne rabe genskih virov živali na nacionalni ravni.