Razstava avtohtonih pasem na sejmu AGRA

Avtohtone pasme domačih živali na sejmu AGRA 2024

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra je tudi letos, ob svoji 62. obletnici, ohranil sloves enega največjih in najpomembnejših kmetijsko-živilskih sejmov v tem delu Evrope. Prisotnih je bilo 1.700 razstavljavcev iz 35 držav, ki so se predstavljali na skoraj sedmih hektarjih razstavnih površin. Sejem je potekal od 24. – 29. avgusta 2024.

Na letošnjem sejmu je Javna služba nalog genske banke v živinoreji (Javna služba) z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakulteta Univerze v Ljubljani, sodelovala že 14. zaporedno leto. Pripravljena je bila  strokovna razstava posameznih slovenskih avtohtonih pasem domačih živali in predstavljene  aktivnosti Javne službe. Na stojnicah so rejci avtohtonih pasem promovirali ter prodajali svoje izdelke.

Tradicionalno sodelovanje Javne službe na sejmu AGRA

Javna služba se je na sejmu AGRA z razstavo vseh slovenskih avtohtonih pasem domačih živali prvič predstavila leta 2010. Z leti se je koncept razstave razvijal in spreminjal, poudarek je bil na vključevanju različnih deležnikov (rejcev, rejskih organizacij, društev …) in posameznih pasem domačih živali.

V letu 2024 je Javna služba na sejemskem prostoru v hali D2 predstavljala štiri vrste oziroma pet slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Obiskovalcem so bila na voljo strokovna gradiva z informacijami o razstavljenih pasmah in o delu Javne službe nalog genske banke v živinoreji. Obiskovalci so lahko poskusili in kupili mesne, mlečne ter medene izdelke avtohtonih pasem.

Razstavni prostor slovenskih avtohtonih pasem domačih živali je na dan odprtja sejma, v soboto, 24.08.2023, obiskala predsednica državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič z delegacijo ter kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Predsednica državnega zbora je z zanimanjem sledila predstavitvi posameznih pasem in stanju ogroženosti razstavljenih pasem.

Razstavljene slovenske avtohtone pasme

Cikasto govedo je predstavljal rejec Janez Senegačnik iz Ponikve. Domače ime njihove kmetije je Pr Lovrek. Predstavljena je bila plemenska krava, ki je odlična predstavnica pasme cikasto govedo in njena telička. Prva cika je na njihovo kmetijo prišla leta 2003 in vse od tedaj je rejec Senegačnik navdušen cikorejec. Na kmetiji redijo 10 krav dojilj, bika in podmladek. Rejec je aktiven član Združenja rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji, prav tako je s svojimi živalmi vključen v rejski program.

Drežniško kozo je razstavljal rejec Blaž Kravanja iz Bovca. Na ogled so bile tri koze in kozel. Kmetija je znana po reji največjega staleža drežniških koz v mlečni usmeritvi. Po povprečni mlečnosti sodi med najboljše trope v Sloveniji. Živali s kmetije Kravanja se v času vegetacije pasejo na bovški planini Bošca na Kobariškem Stolu (1.370 m n.v), kjer rejec vodi sirarno, ki deluje v okviru paške skupnosti. Razstavljene koze so vsako jutro in zvečer pomolzli otroci rejcev, ki so imeli na sejemskem prostoru razstave avtohtonih pasem tudi stojnice z izdelki. Molžo živali so z zanimanjem spremljali tudi obiskovalci sejma.

Belokranjske pramenke in bovške ovce so bile predstavljene s kmetije Vučji ogrizek iz Adlešičev, katere gospodar je Izidor Grabrijan. Glavna dejavnost na kmetiji je reja plemenskih živali. Poleg avtohtonih pasem redijo tudi druge pasme domačih živali, skupno več kot 300 živali. Živali slovenskih avtohtonih pasem so vključene v rejske programe. Redijo skoraj 200 živali pasme bovška ovca. Mleko bovških ovc predelajo v mlečne izdelke in se s ponudbo uvrščajo med dva največja ponudnika mlečnih izdelkov narejenih iz ovčjega mleka v Beli krajini. Stalež pasme belokranjska pramenka na njihovi kmetiji je okoli 60 živali. Pasma je namenjena za prirejo klavnih jagnjet, ki imajo mehko, okusno in sočno meso. Meso največkrat pečejo na ražnju.

Štajersko kokoš je razstavljala kmetija Šraj iz Poljčan, in sicer deset kokoši in petelina. Na kmetiji vzrejajo in prodajajo jarkice – mlade kokoši v začetku nesnosti. V njihovi jati imajo tudi križance posebnih pasem, ki so med kupci, predvsem zaradi različne barve jajčne lupine, čedalje bolj iskani. Na kmetiji ugotavljajo, da se čedalje več mladih odloča za nakup kokoši nesnic za samooskrbo z jajci, kar je v nasprotju s preteklostjo, ko so po kokoši na njihovo kmetijo hodili pretežno starejši ljudje. Narašča število rejcev, ki se za nesnice odločijo z namenom prireje in prodaje jajc.

Dan slovenskih avtohtonih pasem domačih živali

 V nedeljo, 25.8.2024, je na AGRI 2024 tradicionalno potekal dan slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. V času, rezerviranem za ta pomemben dogodek, je v maneži potekala predstavitev avtohtonih pasem, ki so bile razstavljene v okviru Javne službe. Predstavljene so bile razstavljene pasme, njihove osnovne značilnosti, namen reje, trenutno stanje populacij pasem in ocene ogroženosti. Predstavljene so bile tudi same reje/kmetije, iz katerih so prihajale razstavljene živali.

Slavnostna podelitev priznanj rejcem slovenskih avtohtonih pasem domačih živali

Po predstavitvi pasem in kmetij v maneži, je sledila slavnostna podelitev priznanj rejcem, ki so na AGRI 2024 razstavljali slovenske avtohtone pasme domačih živali. Priznanja je rejcem izročil državni sekretar mag. Ervin Kosi z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 Vključenost drugih deležnikov in trajnostna raba slovenskih avtohtonih pasem domačih živali

 Ključni dejavnik ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem je njihova trajnostna raba. Zato je tudi delo Javne službe s usmerjeno v ozaveščanje širše javnosti o izdelkih avtohtonih pasem, njihovi promociji ter rabi. Butični izdelki avtohtonih pasem so v zadnjih letih, tudi s pomočjo razstave avtohtonih pasem na sejmu AGRA, postali precej bolj prepoznavni, poleg tega se je precej bolj razširila tudi sama ponudba. Zavedati se je potrebno, da ne samo reja, ampak raba avtohtonih pasem zagotavlja njihovo dolgoročno ohranjanje. Prehranski izdelki avtohtonih pasem imajo vse večjo gastronomsko vrednost in so zadnja leta prepoznavni tudi v visoki kulinariki.

Tako kot več let do sedaj, smo tudi v letošnjem letu povabili k sodelovanju rejce, ki se ukvarjajo s prirejo in predelavo izdelkov avtohtonih pasem (meso, mleko, volna, med …). V sklopu ponudbe raznovrstnih izdelkov avtohtonih pasem so se na sejmu predstavili in na stojnicah nudili izdelke:

• Kmetija Totter iz Bele Krajine – se je predstavljala s pestro ponudbo suhomesnatih izdelkov (vratovina, slanina, salama, špehovka … iz mesa krškopoljskega prašiča). Kmetija je vključena v ark mrežo in ima status vzrejnega središča za krškopoljskega prašiča. Ostale avtohtone pasme, ki jih redijo na kmetiji so cikasto govedo, bovške ovce in štajerske kokoši.
• Kmetija Kravanja iz Bovca – redijo največji trop drežniške koze v mlečnem tipu ter cikasto govedo. Povprečna mlečnost njihovega tropa koz presega povprečje vseh kontroliranih tropov koz v Sloveniji. Na AGRI 2024 so razstavljali koze in kozla drežniške pasme, na stojnici pa nudili sir narejen iz mešanega kravjega in kozjega mleka.
• Kmetija Grabrijan – Vučji Ogrizek iz Bele Krajine – na stojnici so nudili pestro paleto mlečnih izdelkov narejenih iz mleka bovških ovc, ki so med potrošniki tudi zelo iskani. Okus ovčjega mleka je namreč bogat, nežen, mleko pa vsebuje več suhe snovi kot kravje in kozje ter več kazeina in maščob.
• Medene zgodbe iz Fokovcev, Mojca Anzeljc – na stojnici so bili na voljo različni čebelji izdelki (med, medeno zeliščno mazilo, mazilo s propolisom, čebelji dar, svečke …). Na domačiji Medenih zgodb je možen voden ogled in sprehod skozi medovit vrt, udeležba na delavnicah ali različnih izobraževanjih, izdelava mazila, mila … So prejemniki številnih nagrad, letos so v okviru AGRE 2024 prejeli zlato medaljo za akacijev med in srebrno medaljo za kostanjev med.

Bicke iz Solčave – je društvo, ki promovira rejo jezersko-solčavske ovce in oplemenjene jezersko-solčavske ovce ter ima raznovrstno ponudbo polstenih volnenih izdelkov iz volne obeh pasem. Društvo je zastopala gospa Justi M. Juvan, ki je obiskovalcem nudila izbiro med unikatnimi pokrivali, šali, jopicami, rokavicami, nakitom in pestro izbiro copat ter raznimi drugimi okraski.

Živahno dogajanje v otroškem kotičku

Tudi v letošnjem letu smo del prostora namenili najmlajšim obiskovalcem, s postavitvijo otroškega kotička. V njem so otroci risali in barvali živali avtohtonih pasem. Na stojnici Medenih zgodb so ozaveščali o pomembnosti čebel, v otroškem kotičku pa sta Medene zgodbe in Javna služba izvedli delavnico za otroke iz vrtca Manka Golarja iz Gornje Radgone, v okviru katere so si otroci izdelali mazilo iz medu. Obiskovalci so imeli tudi sodelovanja v nagradni igri, vsak otrok pa je za sodelovanje prejel pobarvanko na temo slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. V otroškem kotičku smo imeli maketo krave cikastega goveda, ki so jo otroci lahko tudi “pomolzli”.

Zaključek in zahvala vsem sodelujočim

 Za ohranitev avtohtonih pasem in s tem tudi tradicionalnih praks reje so zaslužni predvsem rejci, strokovne službe pa jim nudijo podporno okolje. Pomembne so aktivnosti, ki se navezujejo na ozaveščanje pomena reje avtohtonih pasem in njihove rabe. Želimo si, da so aktivnosti na razstavnem prostoru Javne službe dosegle svoj namen in da smo skupaj pripomogli k boljši prepoznavnosti avtohtonih pasem, njihovih izdelkov in pomena ohranjanja. Spodbudno je dejstvo, da ljudje veliko bolje prepoznavajo slovenske avtohtone pasme in njihove izdelke kot pred leti, ko smo z razstavo šele začeli. Ozaveščanje o slovenskih avtohtonih pasem domačih živali mlajše populacije je zelo pomembno in med otroci zelo dobro sprejeto.

Ob tej priložnosti bi se sodelavci Javne službe radi zahvalili rejcem ter ponudnikom izdelkov avtohtonih pasem za udeležbo na sejmu. Hvaležni smo vam, da ste sodelovali na sejmu AGRA 2024 in z obiskovalci delili svoja znanja in izkušnje o reji, predelavi in tudi trženju izdelkov. Z aktivnim sodelovanjem ste omogočili razstavo.

dr. Metka Žan

Tina Flisar

mag. Danijela Bojkovski

UL, BF – Oddelek za zootehniko

Fotografije: arhiv Javne službe nalog genske banke v živinoreji, Tina Flisar, Metka Žan