Mednarodni simpozij: Bosanski planinski konj

Na simpoziju, posvečenem ozaveščanju in ohranjanju pasme bosanski planinski konj, so bile predstavljene znanstvene raziskave, strokovni prispevki ter praktične izkušnje s področja genetike, selekcije, pravne ureditve in pomena konj v širšem družbenem kontekstu. Dogodek je organiziralo Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj – MZRBPK v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Simpozij je združil domače in tuje strokovnjake, rejce ter predstavnike institucij. Dogodek je bil razdeljen na dva tematsko bogata dneva.

V prvem delu simpozija je bil predstavljen obsežen pregled genetske variabilnosti znotraj populacije bosanskega planinskega konja, pri čemer so bili uporabljeni mikrosatelitski markerji. Analiza je pokazala raznolikost med posameznimi rodovi, kar je ključnega pomena za ohranjanje genske pestrosti in oblikovanje dolgoročne selekcijske strategije. V nadaljevanju so bile razložene razlike med mendelskimi in kvantitativnimi lastnostmi ter njuno izražanje v praksi. Predstavljeni so bili pristopi, kako te lastnosti upoštevati pri vzreji in izbiri plemenskih živali. Zanimivo novost je prinesla uporaba strojnega učenja za napovedovanje barve dlake na osnovi genotipskih podatkov. Napredni algoritmi omogočajo zanesljivo predvidevanje fenotipa že iz genetskega zapisa.

S pomočjo analize homozigotnih regij in iskanja selekcijskega podpisa so bile identificirane genomske značilnosti, ki kažejo na vpliv selekcije v zgodovini pasme. To odpira možnosti za prepoznavanje ključnih lastnosti, ki so se ohranile skozi generacije. Dolgotrajno spremljanje populacije skozi 14-letno obdobje selekcije je razkrilo izboljšanje parametrov populacije v zadnjih letih, zlasti kot posledica strategije ohranjanja pasme, ki jih izvaja Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj. Število rojstev, registriranih v rodovniški knjigi, se je v zadnjih dveh desetletjih močno povečalo, povprečna vrednost koeficienta inbridinga pa se je v zadnjem obdobju stabilizirala in celo zmanjšala. V popoldanskem delu prvega dne simpozija so bile izpostavljene posebnosti pravne ureditve na področju konjereje. Poudarjeno je bilo, da je za uspešno ohranjanje pasem nujna jasna in strokovno utemeljena pravna podlaga, ki omogoča dolgoročno stabilnost programov. V nadaljevanju je bil predstavljen širši pogled na ohranjanje živalskih genskih virov za kmetijstvo in prehrano. Slovenija izvaja Program varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji in opisani so bili pristopi, ki vključujejo tako in situ kot ex situ strategije. Konji v življenju ljudi in v okolju opravljajo pester nabor ekosistemskih storitev. Osvetljen je bil njihov pomen pri ohranjanju naravnih habitatov, vključno z možnostjo njihove uporabe v alternativnih praksah, kot so ekoturizem, terapija in vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vlogi konj v terapevtskih praksah, natančneje pri facilitaciji travme. Konji so učinkoviti pri pomoči posameznikom pri psihološki rehabilitaciji, kar dodatno potrjuje njihovo vrednost v družbi. V nadaljevanju je g. Anton Dolinšek, ki je leta 2010 ustanovil mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj in je med najzaslužnejšimi za ohranitev te pasme,  predstavil vlogo in dosežke združenja. Prvi dan predavanj se je zaključil s pripovedjo o prijateljstvu človeka in konja, prepleteno z zgodovino pasme in osebno predanostjo njenemu ohranjanju. Zgodba je služila kot ganljiv opomnik, da je ohranjanje avtohtonih pasem več kot le znanost – je tudi izraz spoštovanja do naravne in kulturne dediščine.

Popoldne smo se udeležili predstavitve šestih žrebcev, ki jo je s strokovnim komentarjem obogatil znan. sod. dr. Matjaž Mesarič. Proti večeru se je odvila okrogla miza na temo »Stanje populacije BPK in pogled v prihodnost«, ki jo je moderiral prof. dr. Milan Jazbec.

Drugi dan smo spoznavali regionalne in mednarodne poglede na vlogo lokalnih pasem konj. Otvoritveni prispevek je poudaril, kako lahko lokalne pasme in tradicionalna pastirska kultura prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in vzdržnih pašnih sistemov. Predstavljen je bil primer iz alpskega prostora, kjer pasma konj in način rabe prostora skupaj tvorita vitalni del biotske pestrosti. Sledila je predstavitev zgodovinskega razvoja bosanskega planinskega konja, ki je skozi stoletja prehajal različne faze – od pomembnega vojaškega in delovnega konja do ogrožene pasme, danes znova cenjene zaradi svoje trdoživosti in vsestranskosti.  Prikazana je bila razlika med čistopasemsko vzrejo in vzrejo “v tipu” v določenih regijah ter pomen lastnosti zunanjosti pri definiranju pasme. Tovrstne razlike vplivajo tudi na priznavanje rejskih programov in status živali v uradnih registrih. Kolegi iz Bosne in Hercegovine so predstavili zgodovino in današnje izzive pri vzreji bosanskega planinskega konja. Predstavili so vlogo pomembnih ustanov (Kmetijski inštitut v Sarajevu) in vlogo MZRBPK za prihodnost te pasme v BIH.   Predstavniki iz Avstrije in Nemčije so predstavili stanje bosanskega planinskega konja v teh državah, kjer pasma živi v manjših populacijah, vendar s podporo ljubiteljskih in strokovnih združenj. Poudarjen je bil pomen sodelovanja rejcev in izmenjave plemenskega materiala za dolgoročno preživetje pasme. Iz Srbije so bile predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja za avtohtone pasme konj v tej regiji.

Simpozij je ponudil celovit vpogled v raznolike vidike, povezane z vzrejo, genetiko, pravnim okvirjem ter kulturnim pomenom konj. Jasno je pokazal, da je ohranjanje avtohtonih pasem konj kompleksen in interdisciplinaren izziv, ki zahteva usklajeno delovanje znanosti, rejcev, institucij in skupnosti. Poudarek na genetski raznolikosti, kulturni dediščini, pravni ureditvi in sodobnih oblikah uporabe konj potrjuje, da ti živali ostajajo pomemben del tako podeželske kot družbene krajine prihodnosti. Predstavljeni prispevki so poudarili potrebo po povezovanju znanstvenih spoznanj, dobrih praks in učinkovite politike za trajnostno prihodnost avtohtonih pasem.