Lipicanski konj izvira iz kobilarne Lipica, ki je bila ustanovljena leta 1580. Za oplemenjevanje kraških konj, ki so dali osnovo lipicancu, so uporabljali španske, neapolitanske, kladrubške in arabske konje. Tako se je oblikovala ena najstarejših pasem konj na svetu.
Lipicanski konj je toplokrvni, skladen konj, z rahlo izraženim spolnim dimorfizmom. Odlikujejo ga dolgo-živost (25 in več let), elegantnost, vzdržljivost in skromnost. Višina vihra konj je med 155 in 160 cm. Posebnost lipicanskih konj je obarvanost dlake. Žrebeta se ožrebijo kot vranci (črne barve), rjavci ali lisjaki. Z leti pa večina lipicanskih konj postopoma osivi (vidimo jih kot bele), najpogosteje v starosti med petim in osmim letom.
Lipicanski konj je razširjen po celotnem območju Slovenije in v 19 državah Evrope, v Južni in Severni Ameriki, Afriki in v Avstraliji. V Sloveniji predstavlja lipicanski konj okoli 9 % celotne populacije konj. V izvorno rodovniško knjigo je vključenih 240 plemenskih kobil in 33 plemenskih žrebcev, ki jih redijo kobilarna Lipica in rejci združeni v Združenje rejcev lipicanca Slovenije. Zaradi majhnega števila plemenskih živali uvrščamo lipicanskega konja na nacionalnem nivoju med kritično ogrožene pasme, na globalnem nivoju pa spada med neogrožene pasme.
Ali ste vedeli ...
... da je lipicanski konj upodobljen na slovenskem evrokovancu za 20 centov?
Lipicanski konj je vsestransko uporaben konj, primeren za izvajanje klasičnih dresurnih elementov (tudi najtežjih elementov španske jahalne šole nad zemljo), za jahanje in vprego. Uporabljajo ga bolj zahtevni rekreativci, tako pod sedlom kot v vpregi. Še posebej dobro se izkaže za terensko jahanje, za ta namen ga uporabljajo tudi v slovenski policiji. Njegova eleganca se izkaže pri vključevanju v promocijske in turistične dogodke. V manjši meri je vključen v hipoterapijo, včasih se uporablja tudi za lažja kmečka opravila in celo za prirejo kobiljega mleka.
Želite izvedeti več?