Bovška ovca

Izvor in razvoj pasme

Bovška ovca se je razvila v severozahodnem delu Slovenije in je dobila ime po kraju Bovec. V dolini Trente ji pravijo »trentarka«. Še danes je največ redijo na območju Posočja. Izvira od prvotne bele ovce, ki je bila nekdaj razširjena v alpskem svetu in naj bi nastala s križanjem ovc za prirejo mleka in ovc za volno. Pasma se je že v preteklosti odlikovala po odlični mlečnosti.

Značilnosti pasme

Živali so večinoma bele barve, pojavljajo se tudi črno bele in rjave. Imajo majhno glavo, poraščeno do ušes in s čopom pri nekaterih živalih. Nosni profil je raven, ušesa pa majhna in na stran štrleča. Volna je groba. Višina vihra ovc je 45-55 cm, ovnov manj kot 65 cm. Odrasle ovce tehtajo nad 45 kg, ovni nad 50 kg. Bovške ovce so sezonsko plodne, kar pomeni, da jagnjijo enkrat letno. Povprečna velikost gnezda je 1,2 jagnjeta, povprečna mlečnost v boljših rejah pa tudi več kot 270 kg s 7,1 % maščobe in 5,8 % beljakovin.

Razširjenost pasme in ogroženost

Bovška ovca je razširjena v severozahodnem delu Goriške statistične regije Slovenije in ima kritično stopnjo ogroženosti. V izvorno rodovniško knjigo je vpisanih okoli 2.700 živali.

Ali ste vedeli ...
... da je o bovškem siru pisal že Valvasor (1689) v Slavi vojvodine Kranjske?

Število živali

Lokacije rej

zemljevid

Namen reje in izdelki

Bovška ovca je namenjena za prirejo mleka in jagnjet, v manjšem obsegu tudi za volno. Rejci mleko predelujejo v bovški sir, ki ima od leta 2012 evropsko zaščito označbe porekla. Stranska izdelka sta albuminska skuta in sirotka. Živali so prilagojene na skromne rejske razmere in na pašo na strmih gorskih pašnikih, kar vpliva na ugodno maščobnokislinsko sestavo mleka. Paša je koristen način uporabe in ohranitve strmih alpskih pašnikov ter za preprečevanja zaraščanja površin.

Želite izvedeti več?

Galerija