Slovenski landrace linija 55

Pasma splošno

Pasma
Slovenski landrace linija 55
Skupina pasem
tradicionalna
Pasma v reji tudi izven Slovenije
ne

Imena pasme

Sloven.
Slovenski landrace (linija 55)
Angl.
Slovenian landrace (line 55)

Uporaba

Opis uporabe
Pasma se uporablja kot terminalna pasma v križanju za pitanje. Pasma je znana po večji zmogljivosti za rast, zato je primerna za križanje z namenom pitanja na večjo telesno maso.
Stopnja rabe
razširjena

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

LetoOcena
20043
20053
20061
20071
20081
20091
20101
20111
20121
20131
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 tvegana
  • 5 neogrožena

Ocena ogroženosti

LetoOcena na globalni ravniOcena na nacionalni ravniOgroženost pasme na osnovi:
Sposobnosti za reprodukcijoTrenda populacije in deleža čistopasemskih parjenjGeografske razširjenostiStopnje inbridinga (∆F)
201411112
201511112
201611112
201711112
201811112
201911112
202011112
202111112
202211112
202311113
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Izvor in razvoj pasme
Pasma izvira iz Nemčije, kjer so jo v preteklosti imenovali nemška oplemenjena pasma. Priznana je bila leta 1893 in je nastala s križanjem avtohtonih pasem prašičev z jorkširjem in prašiči bele žlahtne pasme. Po letu 1953 so prašiče pasme nemški landrace oplemenjevali s pasmo holandski landrace in jo na nekaterih območjih skoraj pretopili.
Genetske razdalje
DA, na osnovi molekularnih (mikrosatelitnih in SNP) označevalcev.
Ocene pasem in križanj
Primerna kot terminalna pasma v križanju za pitanje na večjo maso.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
V Sloveniji je danes pasma le na eni kmetiji v Pomurju.

Rejski program

Potrjen in veljaven
6.7.2018
Nosilec rejskega programa
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Rejski cilji
Izboljšati želimo rast, mesnatost, kakovost mesa in odpornost živali. V genetsko vrednotenje so zajete lastnosti: trajanje pitanja, debelina hrbtne slanine, število seskov ter dolgoživost.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
na osnovi napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
Da, molekularni test na sindrom maligne hipertermije.
Razmnoževanje
Delež čistopasemskih parjenj v deležu 24 %.
Osemenjevanje
v uporabi
Genetske rezerve ex situ
Ne.
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni
Selekcije in reprodukcije pasme na farmah ni več, selekcija pasme je prenesena na kmetije. Čistopasemska reja je le na eni lokaciji, zato je potrebno pridobiti več rej. Smiselna bi bila tudi vključitev v gensko banko. V populaciji je potrebno vzdrževanje minimalnega inbridinga.
Dolgoročni
Cilji so usmerjeni v ohranitev populacije, ob tem tudi selekcija na pitovne in klavne lastnosti v obsegu, ki ga velikost populacije dopušča.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Prilagojenost na okolje
Prilagojena na intenzivne pogoje reje.
Posebne (specialne) lastnosti
Kot teminalni merjasec – oče pitancem križancem primeren za slovenske tradicionalne suhomesnate izdelke

Velikost populacije

Velikost populacije

LetoOcena staleža čistopasemskih živaliŠtevilo čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigiŠtevilo čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigiDelež čistopasemskih parjenj (%)Število čredVelikost črede (povprečno)
2004550496201
2005331255202
2006211157123
200713210053
200818172628
200915570622
201013762818
201114746733
201211237537
20135227117
20145514634
2015251538
20163712419
20177227320
20187824324
2019392139
20204423216
20217443312
202215843424
20239960110
Viri
Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi posreduje Biotehniška fakulteta, ki izvaja naloge STRP. Oceno staleža čistopasemskih živali zajema tudi podmladek.