Slovenska pozno operjena kokoš

Pasma splošno

Pasma
Slovenska pozno operjena kokoš
Skupina pasem
tradicionalna
Pasma v reji tudi izven Slovenije
ne

Imena pasme

Sloven.
Slovenska pozno operjena kokoš
Angl.
Slovenian late feathering hen

Uporaba

Opis uporabe
Belo plimutko se že več kot stoletje uporablja za križanja z drugimi težkimi pasmami, da dobimo pitovne piščance (brojlerje). Ker je bela plimutka sorazmerno dobra nesnica, dobimo tako več valilnih jajc. Hitra rast piščancev, zgodnje operjanje, dobro izkoriščanje krme v pogojih intenzivne reje, izražena pitovnost in mesnatost, dobra kakovost mesa in bela barva perja – vse te lastnosti opredeljujejo belo plimutko kot eno najpomembnejših pasem pri pridobivanju pitovnih piščancev.
Stopnja rabe
druga

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

LetoOcena
20043
20053
20063
20073
20083
20093
20103
20113
20123
20133
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 tvegana
  • 5 neogrožena

Ocena ogroženosti

LetoOcena na globalni ravniOcena na nacionalni ravniOgroženost pasme na osnovi:
Sposobnosti za reprodukcijoTrenda populacije in deleža čistopasemskih parjenjGeografske razširjenostiStopnje inbridinga (∆F)
20141221
20151221
20161221
20171221
20181221
20191221
20201221
20211221
20221221
20231111
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Izvor in razvoj pasme
Slovenska pozno operjena kokoš izhaja iz ameriške pasme bela plimutka. V šestdesetih letih 20. stoletja so na selekcijsko farmo Neverke pri Pivki uvozili več populacij bele plimutke. Iz teh populacij so izdvojili pozno operjene živali in z neprekinjenim čistopasemskim rejskim in selekcijskim delom oblikovali slovensko tradicionalno pasmo kokoši z imenom slovenska pozno operjena kokoš.
Genetske razdalje
/
Ocene pasem in križanj
Vključevanje v selekcijsko shemo pridobivanja pitovnih piščancev.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
Danes pasmo redijo le na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete.

Rejski program

Potrjen in veljaven
Ne.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
brez napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
/
Razmnoževanje
Uporablja se kot starostarševsko očetovsko pasmo za pridobivanje mater pitovnih piščancev.
Osemenjevanje
ni v uporabi
Genetske rezerve ex situ
/
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Prilagojenost na okolje
Pasma je prilagojena na lokalne pogoje.
Posebne (specialne) lastnosti
Kokoši so dobre nesnice. Piščance odlikuje hitra rast piščancev, zgodnje operjanje, dobro izkoriščanje krme v pogojih intenzivne reje, izražena pitovnost in mesnatost, dobra kakovost mesa. Pitovni piščanci (prelux-bro) so primerni predvsem za ekstenzivno prosto ali zaprto rejo ter ekološke reje. Pomemben proizvod so kakovostna valilna jajca.

Lastnosti zunanjosti

Opis
Kokoši pasme slovenska pozno operjena kokoš imajo močno izoblikovane široke prsi in hrbet. Greben je enostaven, srednje visok, oči rumene, priuhki so majhni in rdeči.
Barva
Barva perja je bela, barva nog rumena.

Velikost populacije

Velikost populacije

LetoOcena staleža čistopasemskih živaliŠtevilo čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigiŠtevilo čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigiDelež čistopasemskih parjenj (%)Število čredVelikost črede (povprečno)
2004370501
2005333501
2006320501
2007307501
2008347501
2009370501
2010362501
2011307501
2012306501
2013388501
20143781001
20154661001
20164171001
20173851001
20183931001
2019261232*29*1001
2020339302*37*1001
2021394349*45*1001
2022386341*45*1001
2023500*50*
Viri
Oceno staleža čistopasemskih živali in velikost populacije posreduje Enota za perutninarstvo na Katedri za znanosti o rejah živali, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. * Zootehniška zakonodaja ne predpisuje rejskega programa, čistopasemske živali so v programu in situ v genske banke.