Rjavo govedo
Pasma splošno
Pasma
Rjavo govedo
Skupina pasem
tradicionalna
Pasma v reji tudi izven Slovenije
da
Imena pasme
Sloven.
Rjavo govedo
Angl.
Brown cattle
Uporaba
Opis uporabe
Rjava pasma je kombinirana pasma goveda z močnim poudarkom na prireji mleka. Danes se pasma vse bolj usmerja v intenzivno prirejo mleka na osnovi krmnega obroka, prirejenega na travinju. V zadnjih letih se povečuje tudi delež krav, ki so vključene v sisteme reje krav dojilj, s katerimi dobimo odstavljena teleta za nadaljnje pitanje. Rjavo govedo postaja vse pomembnejša pasma za ekološko prirejo mleka.
Stopnja rabe
razširjena
Ocena ogroženosti
Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04
Leto | Ocena |
---|---|
2003 | 5 |
2004 | 5 |
2005 | 5 |
2006 | 5 |
2007 | 5 |
2008 | 5 |
2009 | 5 |
2010 | 5 |
2011 | 5 |
2012 | 5 |
2013 | 5 |
- 1 kritična
- 2 ogrožena
- 3 ranljiva
- 4 tvegana
- 5 neogrožena
Ocena ogroženosti
Leto | Ocena na globalni ravni | Ocena na nacionalni ravni | Ogroženost pasme na osnovi: | |||
---|---|---|---|---|---|---|
Sposobnosti za reprodukcijo | Trenda populacije in deleža čistopasemskih parjenj | Geografske razširjenosti | Stopnje inbridinga (∆F) | |||
2014 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 | |
2015 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 | |
2016 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2017 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2018 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2019 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2020 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2021 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2022 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2023 | 4 | 3 | 3 | 3 | 4 | |
2024 | 4 | 2 | 2 | 2 | 4 |
- 1 kritična
- 2 ogrožena
- 3 ranljiva
- 4 neogrožena
Izvor in razvoj pasme
Izvor in razvoj pasme
Rjavo govedo izvira iz Švice, razširjeno je bilo tudi v avstrijskih deželah Vorarlberg in Tirolska ter na Bavarskem v Nemčiji. Napredni rejci in graščinska posestva v Sloveniji so plemensko rjavo govedo kupovali zlasti v pokrajini Montafon v deželi Vorarlberg, ker je veljalo za bolj mlečno. Rjavo pasmo so v Sloveniji začeli načrtno uvajati na začetku 20. stoletja, ko so začeli s to pasmo pretapljati lokalne populacije govedi. Najbolj se je razširila na Dolenjskem, na Krasu in na Goriškem. Na Goriškem, ki je bilo v času med obema vojnama pod Italijo, so uvajali rjavo govedo iz Švice in Tirolske. V 60. letih 20. stoletja se je začelo masovno oplemenjevanje rjave pasme z ameriško rjavo pasmo, ki je že bila izrazito mlečna pasma.
Ocene pasem in križanj
Primerna za čistopasemsko rejo in križanje z mesnimi pasmami.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
Pasma je razširjena skoraj po celotnem območju Slovenije, najbolj na Primorskem, v delu Ljubljanske kotline, na Notranjskem, Dolenjskem, Savinjskem in Šaleškem.
Rejski program
Potrjen in veljaven
01.01.2011
Nosilec rejskega programa
Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije
Rejski cilji
Rejski cilji so: mlečnost: nad 8.000-4,2-3,5 (BB,AB); masa nad 600 kg, višina vihra med 138-145 cm, molznost 2-3,6 l/min; izenačeno, dobro pripeto vime, korektne noge; zdravje vimena, majhno število somatskih celic, dobra omišičenost, izboljšanje klavne kakovosti, povečanje konzumacijske sposobnosti, dobra plodnost, velika življenjska prireja.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
na osnovi napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
Test na kapa kazein
Razmnoževanje
Delež čistopasemskih parjenj znaša 70 %.
Osemenjevanje
v uporabi
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi
Zootehniška ocena in ukrepi
Kratkoročni
Zmanjševanje inbridinga in ohranjanje genetske variabilnosti proizvodnih in sekundarnih lastnosti.
Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV
Prilagojenost na okolje
Rjavo govedo odlikuje velika prilagodljivost skromnejšim razmeram reje.
Odpornost in robustnost
Živali pasme rjavo govedo odlikuje dolgoživost, odpornost in odlično izkoriščanje voluminozne krme.
Posebne (specialne) lastnosti
Temni parklji omogočajo uspešno pašo tudi na kamnitih kraških tleh.
Velikost populacije
Velikost populacije
Leto | Ocena staleža čistopasemskih živali | Število čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigi | Število čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigi | Delež čistopasemskih parjenj (%) | Število čred | Velikost črede (povprečno) |
---|---|---|---|---|---|---|
2003 | 75000 | 34500 | 52 | 75 | ||
2004 | 73400 | 33800 | 58 | 70 | ||
2005 | 62400 | 31500 | 65 | 70 | ||
2006 | 57500 | 29200 | 58 | 70 | ||
2007 | 52400 | 26700 | 74 | 70 | ||
2008 | 49150 | 24600 | 82 | 70 | ||
2009 | 46493 | 22825 | 94 | 70 | ||
2010 | 44408 | 21319 | 42 | 70 | ||
2011 | 41283 | 10274 | 70 | |||
2012 | 38716 | 9723 | 70 | |||
2013 | 36298 | 8825 | 1169 | 70 | ||
2014 | 34400 | 8438 | 1200 | 70 | ||
2015 | 32977 | 7993 | 1237 | 70 | ||
2016 | 31530 | 7732 | 26 | 70 | ||
2017 | 29475 | 7426 | 27 | 70 | ||
2018 | 26867 | 7358 | 23 | 70 | ||
2019 | 25041 | 8310 | 24 | 70 | ||
2020 | 23847 | 12307 | 21 | 70 | ||
2021 | 22771 | 11814 | 28 | 70 | ||
2022 | 21147 | 11039 | 26 | 70 | ||
2023 | 19189 | 10512 | 21 | 70 | ||
2024 | 18168 | 9986 | 19 |
Viri
Oceno staleža čistopasemskih živali posreduje Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS; MKGP).
Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi (glavni del) od 2011 dalje posreduje Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), od 2003-2010 je stalež posredoval Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS; MKGP). Pogoji za vpis v rodovniško knjigo se spreminjajo, kar pojasnjuje nekatera nihanja v trendu velikosti populacije.
Velika sprememba v staležu čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi med leti 2011 in 2015 je prav tako posledica spreminjanja pogojev za vpis v rodovniško knjigo.