Lisasto govedo

Poglavja

Pasma splošno
Imena pasme
Uporaba
Ocena ogroženosti
Izvor in razvoj pasme
Rejski program
Zootehniška ocena in ukrepi
Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV
Lastnosti zunanjosti
Velikost populacije

Pasma splošno

Pasma

Lisasto govedo

Skupina pasem

tradicionalna

Pasma v reji tudi izven Slovenije

Imena pasme

Sloven.

Lisasto govedo

Angl.

Simmental

Uporaba

Opis uporabe

Lisasta pasma je kombinirana pasma govedi, ki se uporablja tako za prirejo mleka kot za prirejo kakovostnega mesa. Intenzivne hlevske reje so namenjene prireji mleka, manj intenzivne reje so kombinirane, torej namenjene prireji mleka in mesa. V času vegetacije so živali preko dneva tudi na paši. Nekatere črede z lisastim govedom so vključene v sistem reje krav dojilj, katerega cilj je prireja odstavljenih telet za nadaljnje pitanje.

Stopnja rabe

razširjena

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

Leto	Ocena
2003	5
2004	5
2005	5
2006	5
2007	5
2008	5
2009	5
2010	5
2011	5
2012	5
2013	5

1 kritična
2 ogrožena
3 ranljiva
4 tvegana
5 neogrožena

Ocena ogroženosti

Leto	Ocena na globalni ravni	Ocena na nacionalni ravni	Ogroženost pasme na osnovi:
Leto	Ocena na globalni ravni	Ocena na nacionalni ravni	Sposobnosti za reprodukcijo	Trenda populacije in deleža čistopasemskih parjenj	Geografske razširjenosti	Stopnje inbridinga (∆F)
2014	4	4	4	4	4
2015	4	4	4	4	4
2016	4	4	4	4	4
2017	4	4	4	4	4
2018	4	4	4	4	4
2019	4	4	4	4	4
2020	4	4	4	4	4
2021	4	4	4	4	4
2022	4	4	4	4	4
2023	4	4	4	4	4

1 kritična
2 ogrožena
3 ranljiva
4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Lisasta pasma goveda izhaja iz populacije švicarskega simentalskega goveda, ki je nastalo v dolinah Simme in Saane (zahodna Švica). V drugi polovici 19. stoletja so začeli s kupovanjem in uvozom te pasme iz Švice v osrednjo Slovenijo. V Pomurje se je pasma razširila iz Madžarske.

Uvoz

Uvoz v Slovenijo v drugi polovici 19. st.

Ocene pasem in križanj

Pasma je primerna za čistopasemsko rejo.

Geografska razširjenost znotraj Slovenije

Pasma je danes razširjena po večjem območju Slovenije, najbolj v savinjski, osrednjeslovenski in podravski regiji. Sicer je pasma razširjena po celem svetu.

Rejski program

Potrjen in veljaven

01.01.2011

Nosilec rejskega programa

Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije

Rejski cilji

Rejski cilji so usmerjeni v gospodarno prirejo mleka ter ohranitev vsaj najpomembnejših pitovnih in klavnih lastnosti. Dolgoročni cilj je telesna masa nad 700 kg, višina vihra 135-148 cm, molznost 2-3,6 l/min, prireja mleka nad 7000 kg, nad 4.0 % maščob in 3,5 % beljakovin. Povečevati želimo tudi delež genotipov kapa kazeina BB ali AB. Povprečen dnevni prirast telesne mase v pitanju do dosežene klavne zrelosti naj bi bil najmanj 1250 g/dan. Hkrati so cilji usmerjeni v dobro omišičenost, izboljšanje klavne kakovosti, povečanje konzumacijske sposobnosti, dobro plodnost, veliko življenjsko prirejo.

Individualno označevanje

označevanje za potrebe selekcije

Ocena zunanjosti

se ocenjuje

Odbira živali

na osnovi napovedi PV

Molekularno ocenjevanje

Da, izvaja se test na kappa kazein.

Razmnoževanje

Delež čistopasemskih parjenj znaša 85 %.

Osemenjevanje

v uporabi

Prenos zarodkov

ni v praktični uporabi

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni

Zmanjševanje stopnje inbridinga in ohranjanje genetske variabilnosti za obe proizvodni usmeritvi.

Dolgoročni

Zmanjševanje stopnje inbridinga, usmeritev pasme v sonaravne načine reje, tudi za prirejo kakovostnega mesa.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Posebne (specialne) lastnosti

V rejah krav dojilj je prisoten tudi dober materinski čut, dobra prilagodljivost na okolje ter lahke telitve vitalnih telet. So tudi dobre rejnice, saj poleg svojega teleta lahko vzrejajo še dodano tele od druge krave.

Lastnosti zunanjosti

Opis

Živali so rumenorjave do rdeče barve z večjimi ali manjšimi belimi lisami. Bela glava ali vsaj bela lisa na glavi je dominantna lastnost. Bela je tudi konica repa (čop). Sluznice, parklji in rogovi so svetli, živali so večjega okvirja

Velikost populacije

Leto	Ocena staleža čistopasemskih živali	Število čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigi	Število čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigi	Delež čistopasemskih parjenj (%)
2003	240000	110000	125	85
2004	236000	108500	136	85
2005	250000	109000	142	85
2006	245400	103600	162	85
2007	237000	97000	142	85
2008	232300	92600	159	85
2009	228436	88289	180	85
2010	226074	86490	167	85
2011	220182	15983		85
2012	214492	15191		85
2013	209516	14208	2182	85
2014	209589	13933	2251	85
2015	214960	13740	2323	85
2016	217783	13512	156	85
2017	214876	13972	157	85
2018	206820	14672	161	85
2019	205300	24083	177	85
2020	203851	38483	151	85
2021	199677	41052	140	85
2022	192241	39435	132	85
2023	180717	38656	134	85

Viri

Oceno staleža čistopasemskih živali posreduje Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS; MKGP). Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi (v preglednici objavljamo glavni del RK) od 2011 dalje posreduje Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), od 2003-2010 je stalež posredoval Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS; MKGP). Pogoji za vpis v rodovniško knjigo se spreminjajo, kar pojasnjuje nekatera nihanja v trendu velikosti populacije. Velika sprememba v staležu čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi v letu 2011 in 2019 je prav tako posledica spreminjanja pogojev za vpis v rodovniško knjigo.