Krškopoljski prašič

Poglavja

Pasma splošno

Pasma
Krškopoljski prašič
Skupina pasem
avtohtona
Pasma v reji tudi izven Slovenije
ne

Fotografije

Imena pasme

Sloven.
Krškopoljski prašič
Angl.
Krškopolje pig

Uporaba

Opis uporabe
Pasma je namenjena prireji kakovostnega mesa in slanine.
Stopnja rabe
druga

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

LetoOcena
20041
20051
20061
20071
20081
20092
20102
20112
20122
20132
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 tvegana
  • 5 neogrožena

Ocena ogroženosti

LetoOcena na globalni ravniOcena na nacionalni ravniOgroženost pasme na osnovi:
Sposobnosti za reprodukcijoTrenda populacije in deleža čistopasemskih parjenjGeografske razširjenostiStopnje inbridinga (∆F)
201422242
201522242
201622242
201722242
201822242
201922342
202022342
202122342
202222442
202322343
202422343
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Rodovniška knjiga od leta
2004
Izvor in razvoj pasme
Prvi znani zapis o pasmi sega v sredino 19. stoletja. Na populacijo so vplivale tudi druge prisotne pasme prašičev na tem območju. Obširneje je pasmo opisal in tudi poimenoval Rohrman v Kmetijskih novicah leta 1899. Med drugim je zapisal, da so prašiči na Krškem polju po zunanjosti, barvi in drugih lastnostih zelo izenačeni in da se jih zlahka loči od ostalih pasem. Po drugi svetovni vojni je bila pasma krškopoljski prašič ogrožena zaradi vpeljevanja modernih pasem, omejevanja območja reje in pomanjkanja plemenskih merjascev. Meso krškopoljskega prašiča je bilo v preteklosti osnova za izdelavo kranjske klobase.
Uvoz
Uvoz živali pasme sattelschwein v obdobju med 1964 in 1969 ter leta 2003.
Genetske razdalje
DA, na osnovi analize SNP.
Ocene pasem in križanj
Pasma je primerna za čistopasemska križanja.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
Izvorno območje krškopoljskega prašiča se pokriva z okolišem, kjer pridelujejo cviček. Danes je reja krškopoljskega prašiča razširjena v vseh regijah Slovenije.

Rejski program

Potrjen in veljaven
17.11.2017
Nosilec rejskega programa
Društvo rejcev krškopoljskih prašičev
Rejski cilji
Rejski cilji se nanašajo na povečanje populacije, spodbujanje uvajanja dobre rejske prakse z namenom pasmi značilnega povečevanja prireje, posodobitev tradicionalnih metod reje, izboljšanja biovarnosti in upoštevanja dobrobiti živali.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
na osnovi napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
Test na MHS.
Razmnoževanje
Delež čistopasemskih parjenj 98 %.
Osemenjevanje
v uporabi
Genetske rezerve ex situ
/
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni
Povečati populacijo, vzpostavitev novih rej, rekonstrukcija pasme, skrb za minimalno povečevanje inbridinga v populaciji.
Dolgoročni
Rejci želijo izboljšati kakovost mesa (vključno z maščobnokislinsko sestavo) in zmanjšati pojavnost gena za SMH v populaciji.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Prilagojenost na okolje
Krškopoljski prašič je prilagojen skromnim pogojem reje. Primerna je tudi za rejo na prostem.
Odpornost in robustnost
Pasma je izredno odporna. Po temperamentu so zelo mirne živali.
Posebne (specialne) lastnosti
Odlikujejo ga dobra ješčnost, velika sposobnost prireje masti in dobra kakovost mesa. Ima dobre materinske lastnosti in srednje dobro plodnost.
Posebne lastnosti izdelkov
Meso krškopoljskega prašiča je bilo v preteklosti osnova za izdelavo kranjske klobase. Maščobnokislinska sestava mesa in slanine krškopoljskega prašiča, vzrejenega na tradicionalen način (vključno s pašo), ugodneje vpliva na zdravje ljudi kot meso in slanina pitancev modernih pasem. Meso je še posebej okusno, saj ima več medmišične maščobe. Meso je primerno za neposredno uporabo (pečenke) ali za predelavo v suhomesnate izdelke (salame, klobase, pršut …). Slanina se uporablja za pripravo zaseke in ocvirkov.

Velikost populacije

Velikost populacije

LetoOcena staleža čistopasemskih živaliŠtevilo čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigiŠtevilo čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigiDelež čistopasemskih parjenj (%)Število čredVelikost črede (povprečno)
2004320651695
2005503841593
20065291121986
2007629992289
20085991111894
20096581042494
20109871493199
20118621244996
20128211305395
201311241715396
201414432314397
201517862976296
201619503376797
201721603577998
201823964157497
201925223978898
202025313988398
202125654338298
202225083556898
202320062966699
202420452945594
Viri
Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi posreduje Biotehniška fakulteta, ki izvaja naloge STRP. Oceno staleža čistopasemskih živali zajema tudi podmladek.

Genska banka

In situ

LetoUkrepŠtevilo plemenicŠtevilo plemenjakovŠtevilo rejcev
2009Podpore “de minimis" 142621
2010Podpore “de minimis" 292923
2011Podpore “de minimis" 243025
2012Podpore “de minimis" 91117
2013Podpore “de minimis" 192331
2014Podpore “de minimis" 71218
2015Podpore “de minimis" 182030
2016Podpore “de minimis" 81418
2017Podpore “de minimis" 121722
2018Podpore “de minimis" 133346
2019Podpore “de minimis" 122433
2020Podpore “de minimis" 62631
2021Podpore “de minimis" 1212
2022Podpore “de minimis" 1818
2023Podpore “de minimis" 1313
2024Podpore “de minimis" 99

Ex situ

In vitroSemeZarodkiJajčne celiceSomatske celiceDNK
LetoŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženskiŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženskiŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženski
201740040086314
201860140040086314
2019150340040086314
20203256450450103347
20214458500500114386
20225059550550130420
202362511600600133467
202468513650650137513