Kranjska čebela

Pasma splošno

Pasma
Kranjska čebela
Skupina pasem
avtohtona
Pasma v reji tudi izven Slovenije
da

Fotografije

Imena pasme

Sloven.
Kranjska čebela
Angl.
Carniolan honey bee

Uporaba

Opis uporabe
Danes se najpogosteje uporablja AŽ (Alberti-Žnideršičeve) panje v različnih izvedbah in v manjšem obsegu tudi nakladne panje. Prvotno so čebele gojili zaradi medu in voska, kasneje so začeli pridobivati tudi druge pridelke, kot so matični mleček, propolis, cvetni prah in čebelji strup. V drugi polovici 19. stoletja se je pri nas močno razvila trgovina s čebeljimi družinami (roji) kranjskih čebel in njihovimi maticami. Posredno so čebele zelo pomembne kot opraševalci. Najosnovnejši pridelek danes je med. Drugi proizvodi so še cvetni prah, matični mleček, propolis in čebelji vosek.
Stopnja rabe
razširjena

Izvor in razvoj pasme

Izvor in razvoj pasme
Kranjska čebela je naša avtohtona čebela, ki se je po zadnji poledenitvi, pred okoli 10.000 leti, razvila na širokem območju, tj. od vzhodnih Alp in Visokih Tur do Karpatov in severne Makedonije. Človek jo je gojil vse od svoje naselitve v naših krajih. Za širitev kranjske čebele je posebno zaslužen Emil Rothschütz, ki je leta 1868 na gradu Podsmreka pri Višnji gori ustanovil Krainer Handelsbienestand, tj. kranjski trgovski čebelnjak. Znanstveno ime Apis mellifica carnica je zapisano v prvi knjigi dr. Augusta Pollmanna iz leta 1875, ki jo je še obširneje predstavil v svoji drugi knjigi leta 1879. V svoji dolgi zgodovini je razvila značilne morfološke in etološke značilnosti, ki jo ločijo od ostalih podvrst.
Genetske razdalje
Da, na osnovi molekularnih metod.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
Kranjska čebela ali kranjska sivka je danes razširjena na širšem območju jugovzhodne in srednje Evrope pa tudi izven tega območja. Zaradi varovanja obstoja avtohtone kranjske čebele na območju Republike Slovenije nista dovoljeni reja in promet s plemenskim materialom drugih pasem čebel (Zakon v živinoreji; 2002).

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni
Raziskati genetsko čistost avtohtone populacije kranjske čebele; dopolniti rejski program za kranjsko čebelo : selekcija na ekotipe, javne plemenilne postaje, varovalna območja, shranjevanje refenčnega materiala, vodenje izvorne rodovniške knjige, moderni postopki ocenjevanja plemenskih vrednosti, nevtralnost meritev in testiranj, javna služba v čebelarstvu, ….
Dolgoročni
Ohranjanje genetske čistosti avtohtone podvrste kranjska čebela, ohranjanje genskega sklada.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Prilagojenost na okolje
Prezimuje v razmeroma majhnih družinah in porabi zmerne zaloge hrane.
Odpornost in robustnost
Prilagojena je na hladne klimate. Odporna je proti boleznim.
Posebne (specialne) lastnosti
Kranjska čebela je zelo mirna čebela, ki redko pika. Odlikuje se po dobrem donosu in ne zaleta v tuje panje. Ima intenziven spomladanski razvoj.

Velikost populacije

Velikost populacije

LetoOcena staleža čistopasemskih živaliŠtevilo čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigiŠtevilo čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigiDelež čistopasemskih parjenj (%)Število čredVelikost črede (povprečno)
200516005712461
200617068212872
200714695112826
200813721116281
200914275117212
201015000026265
201115000028901
201215000031268
201314679229892
201415000033167
201515000037257
201615000036257
201718000042279
201818000038189
201920500045710
202020600039266
202120800039206
2022
202321000040000; 320 rodovniških matic
Viri

Genska banka

Ex situ

In vitroSemeZarodkiJajčne celiceSomatske celiceDNK
LetoŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženskiŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženskiŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženski
2017949949949
2018949949949
2019949949949
2020949949949
202118181003100318985
202218181003100318985
202318181003100318985