Jezersko-solčavska ovca

Poglavja

Pasma splošno
Fotografije
Imena pasme
Uporaba
Ocena ogroženosti
Izvor in razvoj pasme
Rejski program
Zootehniška ocena in ukrepi
Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV
Velikost populacije
Genska banka

Pasma splošno

Pasma

Skupina pasem

avtohtona

Pasma v reji tudi izven Slovenije

Fotografije

Foto: Vida Rezar

Imena pasme

Sloven.

Jezersko-Solčavska ovca

Engl.

Jezersko-Solčava sheep

Uporaba

Opis uporabe

Reja jezersko-solčavske pasme je usmerjena v prirejo jagnjet za meso. Zaradi dobre plodnosti je pasma zelo primerna za gospodarsko križanje z mesnimi pasmami.

Stopnja rabe

razširjena

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

Leto	Ocena
2003	5
2004	5
2005	5
2006	5
2007	5
2008	5
2009	5
2010	5
2011	5
2012	5
2013	5

1 kritična
2 ogrožena
3 ranljiva
4 tvegana
5 neogrožena

Ocena ogroženosti

Leto	Ocena na globalni ravni	Ocena na nacionalni ravni	Ogroženost pasme na osnovi:
Leto	Ocena na globalni ravni	Ocena na nacionalni ravni	Sposobnosti za reprodukcijo	Trenda populacije in deleža čistopasemskih parjenj	Geografske razširjenosti	Stopnje inbridinga (∆F)
2014		3	3	4	4
2015		3	3	4	4
2016		3	3	4	4
2017		3	3	4	4
2018		3	3	4	4
2019		3	3	4	4
2020		2	3	3	4	2
2021		2	3	3	4	2
2022		2	3	3	4	2
2023		2	4	3	4	2

1 kritična
2 ogrožena
3 ranljiva
4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Jezersko-solčavska ovca je nastala s križanjem domače primitivne ovce z bergamaško in padovansko pasmo. Osnovna populacija za nastanek planinskih ovc v vzhodnih Alpah je bila majhna, odporna in plodna ovca, poimenovana ''Zaupelschaf''. V zgodovinskih virih najdemo še druga lokalna poimenovanja. Jezerske ovce so bile nagrajene na sejmu v Parizu že leta 1856.

Genetske razdalje

DA, na osnovi analize SNP.

Ocene pasem in križanj

Primerna za križanje z mesnimi pasmami.

Geografska razširjenost znotraj Slovenije

Danes je pasma razširjena po celotnem območju Slovenije. Največ tropov je na Jezerskem in v okolici Solčave ter Luč v Zgornji Savinjski dolini.

Rejski program

Potrjen in veljaven

01.01.2016

Nosilec rejskega programa

Zveza društev rejcev drobnice Slovenije

Rejski cilji

Ohraniti dobro plodnost in rodnost ter celoletno poliestričnost. Cilj je ohraniti trenutni stalež živali, ali ga ob izboljšanju gospodarskih razmer celo rahlo povečati. V tropih z visoko genetsko vrednostjo je potrebno povečati genetsko odpornost proti TSE. Z odbiro živali, ki imajo izenačeno kakovostno volno želimo zmanjšati delež resaste volne.

Individualno označevanje

označevanje za potrebe selekcije

Ocena zunanjosti

se ocenjuje

Odbira živali

na osnovi napovedi PV

Molekularno ocenjevanje

DA, odpornost proti transmisivni spongiformni encefalopatiji (TSE).

Razmnoževanje

75 % čistopasemskih parjenj

Osemenjevanje

ni v uporabi

Prenos zarodkov

ni v praktični uporabi

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni

Ukrepi so usmerjeni v preprečevanje parjenja v sorodstvu. Spodbujamo rejo pasme v sonaravnem kmetovanju.

Dolgoročni

Dolgoročni cilj je povečati intenzivnost odbire na izraženost materinskih lastnosti in plodnosti in odbiro živali z izraženimi lastnostmi dolgoživosti. Cilj je tudi ohraniti celoletno poliestričnost.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Prilagojenost na okolje

Hrbet je močan in dolg, noge so čvrste in dolge, tudi sabljaste, kar ji omogoča dobro hojo po strminah gorskih pašnikov.

Odpornost in robustnost

Pasma je odporna in prilagojena našemu okolju.

Posebne (specialne) lastnosti

Plodna je vse leto in se mrka kmalu po jagnjitvi, tudi če mladiči še sesajo. Večina ovc se mrka že prvi mesec po jagnjitvi.

Posebne lastnosti izdelkov

Glavni proizvod te pasme so jagnjeta za meso. Tudi volna vse bolj pridobiva na pomenu. Premer volnenega vlakna jezersko-solčavske ovce je od 25 do 35 mikronov, kar jo uvršča v razred srednje fine volne.

Velikost populacije

Leto	Ocena staleža čistopasemskih živali	Število čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigi	Število čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigi	Delež čistopasemskih parjenj (%)	Število čred	Velikost črede (povprečno)
2003	19200	4358	187	75 %
2004	15000	4544	210	75 %
2005	17500	4528	213	75 %
2006	17000	4671	188	75 %
2007	17500	4609	161	75 %
2008	17000	4541	146	75 %
2009	17200	4699	167	75 %
2010	17200	5153	215	75 %
2011	17200	4999	203	75 %
2012	17200	4931	209	75 %
2013	17200	4780	201	75 %
2014	17000	4467	187	75 %
2015	17000	4621	202	75 %
2016	17200	4933	203	75 %
2017	17500	5180	223	75 %
2018	5301	5088	213	75 %
2019	4262	4048	214	75 %
2020	5148	4947	201	75 %		44
2021	5564	5355	209	75 %
2022	5962	5754	208	75 %	84	40
2023	6344	6124	220	75 %

Viri

Oceno staleža čistopasemskih živali in število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi posreduje Druga priznana rejska organizacija v živinoreji za drobnico. Ocena staleža čistopasemskih živali do leta 2017 temelji na osnovi ocene populacije, od 2017 dalje pa je privzeto kot seštevek plemenic in plemenjakov.

Genska banka

Ex situ

In vitro	Seme		Zarodki				Jajčne celice		Somatske celice				DNK
Leto	Število vzorcev	Število donorjev	Število vzorcev	Število donorjev	Število donorjev - moški	Število donorjev - ženski	Število vzorcev	Število donorjev	Število vzorcev	Število donorjev	Število donorjev - moški	Število donorjev - ženski	Število vzorcev	Število donorjev	Število donorjev - moški	Število donorjev - ženski
2008	120	4
2009	170	6
2010	230	8
2011	290	10
2012	350	12
2013	548	19
2014	656	23							796	794	791	3
2015	656	23							796	794	791	3
2016	656	23							796	794	791	3
2017	656	23							796	794	791	3
2018	656	23							796	794	791	3
2019	656	23							796	794	791	3
2020	656	23							796	794	791	3
2021	737	26							796	794	791	3
2022	737	26							796	794	791	3