Istrska pramenka

Pasma splošno

Pasma
Istrska pramenka
Skupina pasem
avtohtona
Pasma v reji tudi izven Slovenije
ne

Fotografije

Imena pasme

Sloven.
Istrska pramenka
Engl.
Istrian pramenka

Uporaba

Opis uporabe
Istrska pramenka je namenjena prireji mleka in jagnjet. Iz mleka ovc pasme istrska pramenka izdelujejo kraški in istrski ovčji sir in skuto. Pasma je primerna za preprečevanje zaraščanja, saj odlično popase travo na kamnitih kraških tleh.
Stopnja rabe
druga

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

LetoOcena
20033
20043
20053
20063
20073
20083
20093
20103
20113
20123
20132
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 tvegana
  • 5 neogrožena

Ocena ogroženosti

LetoOcena na globalni ravniOcena na nacionalni ravniOgroženost pasme na osnovi:
Sposobnosti za reprodukcijoTrenda populacije in deleža čistopasemskih parjenjGeografske razširjenostiStopnje inbridinga (∆F)
20141221
20151221
20161221
20171221
20181221
20191221
202012212
202112212
202212212
202312212
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Izvor in razvoj pasme
Pasma se je oblikovala na območju Krasa in Istre, kjer so ovčarji redili domačo, avtohtono ovco, ki so ji rekli istrijanka, kraška ovca, primorska ovca in celo ovca surove volne. Ime je dobila po polotoku Istra in izrazito dolgi pramenasti ter grobi volni. Paša ovc je poleti potekala na Snežniku in okolici, jeseni v okolici Vremščice, v zimskem obdobju v Istri in Furlaniji. Istrsko pramenko so redili predvsem zaradi njenih izrednih lastnosti, kot so sposobnost dolge hoje in paše med kamenjem. V Sloveniji je danes populacija istrske pramenke majhna in jo redijo samo na majhnem številu kmetij na območju Krasa in Istre.
Genetske razdalje
DA, na osnovi analize SNP.
Ocene pasem in križanj
Pasma je primerna za čistopasemsko parjenje.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
V Sloveniji je danes populacija istrske pramenke majhna in jo redijo samo na majhnem številu kmetij (trenutno le štirih) na območju Krasa in Istre.

Rejski program

Potrjen in veljaven
01.01.2016
Nosilec rejskega programa
Zveza društev rejcev drobnice Slovenije
Rejski cilji
Pri istrski pramenki je najpomembnejši rejski cilj ohranitev pasme v njenem tipu. Hkrati je potrebno preprečevanje parjenja v sorodstvu. Izboljšati je potrebno odpornost proti zajedavcem na ta način, da bo omogočena dolga laktacija brez tretiranja proti parazitom. Ohraniti želimo miren temperament, dolgoživost, odpornost ter prilagodljivost na težke in skromne pogoje reje ter sposobnost paše na kraških pašnikih. S pravilno odbiro živali želimo seveda izboljšati tudi proizvodne rezultate pasme, predvsem mlečnosti. V tropih z visoko genetsko vrednostjo je potrebno ohraniti doseženo genetsko odpornost proti TSE, kar pomeni ohraniti frekvenco alela ARR in zmanjšati frekvenco alela VRQ.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
na osnovi napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
/
Razmnoževanje
Čistopasemska parjenja
Osemenjevanje
ni v uporabi
Genetske rezerve ex situ
Ne.
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni
Zmanjševanje stopnje inbridinga; vzpodbujati rejo pasme v ekološko in sonaravno usmerjenih kmetijah.
Dolgoročni
S primernimi ukrepi vzpodbujati nove rejce k reji ovc pasme istrska pramenka.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Prilagojenost na okolje
Dobro izkoriščajo tudi pašo na hribovskih in gorskih pašnikih. Pasma je primerna za ekstenzivno rejo.
Odpornost in robustnost
Ovce so odporne in odlično prilagojene lokalnim pogojem reje.
Posebne (specialne) lastnosti
Pasma je primerna za preprečevanje zaraščanja, saj odlično popase travo na kamnitih kraških tleh
Posebne lastnosti izdelkov
Iz mleka ovc pasme istrska pramenka izdelujejo kraški in istrski ovčji sir in skuto.

Velikost populacije

Velikost populacije

LetoOcena staleža čistopasemskih živaliŠtevilo čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigiŠtevilo čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigiDelež čistopasemskih parjenj (%)Število čredVelikost črede (povprečno)
2003120082648100 %
2004120088756100 %
2005110078845100 %
2006110075337100 %
2007120078033100 %
2008115081336100 %
2009115080940100 %
2010115090348100 %
2011115092043100 %
2012115085155100 %
2013115084062100 %
2014115093254100 %
2015102080335100 %
2016105086048100 %
2017110092958100 %
201888283052100 %
201988683551100 %
202093988356100 %
202174979752100 %4
202287382548100 %3
202390486341100 %
Viri
Oceno staleža čistopasemskih živali in število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi posreduje Druga priznana rejska organizacija v živinoreji za drobnico. Ocena staleža čistopasemskih živali do leta 2017 temelji na osnovi ocene populacije, od 2017 dalje pa je privzeto kot seštevek plemenic in plemenjakov.

Genska banka

In situ

LetoUkrepŠtevilo plemenicŠtevilo plemenjakovŠtevilo rejcev
2009Podpore “de minimis" 22375
2010Podpore “de minimis" 773
2011Podpore “de minimis" 15215
2012Podpore “de minimis" 8103
2013Podpore “de minimis" 11153
2014Podpore “de minimis" 772
2015Podpore “de minimis" 793
2016Podpore “de minimis" 13132
2017Podpore “de minimis" 1392
2018Podpore “de minimis" 26296
2019Podpore “de minimis" 13166
2020Podpore “de minimis" 22234
2021Podpore “de minimis" 82
2022Podpore “de minimis" 54
2023Podpore “de minimis" 42

Ex situ

In vitroSemeZarodkiJajčne celiceSomatske celiceDNK
LetoŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženskiŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženskiŠtevilo vzorcevŠtevilo donorjevŠtevilo donorjev - moškiŠtevilo donorjev - ženski
2008602
20092408
20102408
201133011
201239013
201339013
201439013102874542
201539013102874542
201652518102874542
201752518102874542
201852518102874542
201952518102874542
202052518102874542
202152518102874542
202252518102874542