Islandski konj

Pasma splošno

Pasma
Islandski konj
Skupina pasem
tujerodna
Pasma v reji tudi izven Slovenije
da

Uporaba

Opis uporabe
Primeren za ježo odraslih in otrok za zabavo, kakor tudi v vrhunskem športnem jahanju. Poleg gibanja v koraku, kasu in galopu, se gibljejo tudi v töltu in kljusanju.
Stopnja rabe
druga

Ocena ogroženosti

Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04

LetoOcena
20055
20065
20075
20085
20095
20105
20115
20125
20135
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 tvegana
  • 5 neogrožena

Ocena ogroženosti

LetoOcena na globalni ravniOcena na nacionalni ravniOgroženost pasme na osnovi:
Sposobnosti za reprodukcijoTrenda populacije in deleža čistopasemskih parjenjGeografske razširjenostiStopnje inbridinga (∆F)
201441114
201541114
201641114
201741114
201841114
201941114
202041114
202141114
202241114
202341114
  • 1 kritična
  • 2 ogrožena
  • 3 ranljiva
  • 4 neogrožena

Izvor in razvoj pasme

Izvor in razvoj pasme
Islandski konj je potomec konj, ki so jih prvi naseljenci pripeljali na Islandijo pred več kot tisoč leti in vse doslej se je pasma razvijala povsem izolirano, brez vpliva ostalih pasem, v specifičnih klimatskih in rejskih pogojih Islandije. Prva rejska združenja so bila ustanovljena na Islandiji leta 1904, leta 1923 pa je bil ustanovljen prvi register konj te pasme. Islandske konje so v začetku dvajsetega stoletja uporabljali za delo pod sedlom in v vpregi, za transport in potovanja, od sredine preteklega stoletja pa se, kot večina ostalih pasem konj, uporablja predvsem v različnih zvrsteh ljubiteljskega in aktivnega športnega konjeništva. Za islandske konje je, poleg ostalih pasemskih lastnosti, značilna predvsem njihova raznovrstnost v gibanju. Poleg osnovnih hodov, koraka, kasa in galopa, je večina teh konj sposobna tudi gibanja v pasu in töltu. Danes se islandski konji zrejajo v večini evropskih držav in v številnih deželah na ostalih kontinentih (Rejski program, 2011).
Uvoz
Islandska pasma se v Sloveniji organizirano zreja od leta 1993.
Genetske razdalje
/
Ocene pasem in križanj
Pasma je primerna za čistopasemska parjenja.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
Islandski konj je razširjen po vsej Sloveniji.

Rejski program

Potrjen in veljaven
1.1.2011
Nosilec rejskega programa
Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
Rejski cilji
Rejski cilj je skladen, eleganten, plemenit islandski konj, dobrohotnega karakterja in živahnega temperamenta, pravilnih in izdatnih hodov, primernega za vse zvrsti konjeniškega športa in ljubiteljskega konjeništva.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
brez napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
/
Razmnoževanje
Delež čistopasemskih parjenj znaša 100 %.
Osemenjevanje
ni v uporabi
Genetske rezerve ex situ
/
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi

Zootehniška ocena in ukrepi

Kratkoročni
Preprečevanje parjenja v sorodu, vzpostavitev informacijskega sistema, modernizacija rejskega dela.
Dolgoročni
Uvesti testiranja (primerljiva s tujimi populacijami te pasme) in pripraviti metodiko za rutinsko napovedovanje plemenskih vrednosti za lastnosti, ki so navedene v selekcijskih ciljih.

Ocena posebne genetske vrednosti za ohranjanje ŽGV

Posebne (specialne) lastnosti
Čvrsta konstitucija, dobra prilagodljivost, dobro izkoriščanje krme, dobra plodnost, vztrajnost

Velikost populacije

Velikost populacije

LetoOcena staleža čistopasemskih živaliŠtevilo čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigiŠtevilo čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigiDelež čistopasemskih parjenj (%)Število čredVelikost črede (povprečno)
20052991102
20062501022
2007250952
20083001541
20093001542
20105001712
20115801754
20128001702
20139001702
20145001503
20154501503
20164201203
20174001103
20184001102
20194201103
20204101101
20214001021
20224101052
20234471062
Viri
Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi ter oceno staleža populacije posreduje Veterinarska fakulteta, ki izvaja naloge STRP na področju vodenja rodovniške knjige.