Duroc
Pasma splošno
Pasma
Duroc
Skupina pasem
tujerodna
Pasma v reji tudi izven Slovenije
da
Imena pasme
Sloven.
Duroc
Angl.
Duroc
Uporaba
Opis uporabe
Pasma se uporablja v tro- ali štipasemskem križanju. Živali pasme duroc dosegajo solidno mesnatost, veliko zmogljivost rasti, dobro kakovost mesa in visok delež mišične maščobe.
Stopnja rabe
druga
Ocena ogroženosti
Ocena ogroženosti za obdobje med 2003 in 2013 po pravilniku Uradni list RS, št. 90/04
| Leto | Ocena |
|---|---|
| 2004 | 2 |
| 2005 | 1 |
| 2006 | 1 |
| 2007 | 1 |
| 2008 | 1 |
| 2009 | 1 |
- 1 kritična
- 2 ogrožena
- 3 ranljiva
- 4 tvegana
- 5 neogrožena
Ocena ogroženosti
| Leto | Ocena na globalni ravni | Ocena na nacionalni ravni | Ogroženost pasme na osnovi: | |||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Sposobnosti za reprodukcijo | Trenda populacije in deleža čistopasemskih parjenj | Geografske razširjenosti | Stopnje inbridinga (∆F) | |||
| 2021 | 4 | 1 | 1 | 1 | 1 | 2 |
| 2022 | 4 | 1 | 1 | 1 | 1 | 2 |
| 2023 | 4 | 1 | 1 | 1 | 1 | 3 |
| 2024 | 4 | 1 | 1 | 1 | 1 | 3 |
- 1 kritična
- 2 ogrožena
- 3 ranljiva
- 4 neogrožena
Izvor in razvoj pasme
Izvor in razvoj pasme
Pasma duroc je nastala v 19. stoletju v vzhodnem delu Združenih držav Amerike. Za predhodnike te pasme najpogosteje omenjajo rdeče afriške prašiče z obalnega območja Gvineje in rdeče-rjave prašiče iz Španije. Znana sta bila dva tipa duroca: rdeči jersej (veliki in robustni prašič) in duroc (majhni in mesnati prašič). Zdajšnji prašiči so produkt križanja med obema tipoma.
Ocene pasem in križanj
Primerna kot terminalna pasma v križanju.
Geografska razširjenost znotraj Slovenije
Pasmo duroc v Sloveniji ponovno vzreja ena reja.
Rejski program
Potrjen in veljaven
Ne.
Rejski cilji
V genetsko vrednotenje so vključene naslednje lastnosti: trajanje pitanja, debelina hrbtne slanine, število seskov, dolgoživost.
Individualno označevanje
označevanje za potrebe selekcije
Ocena zunanjosti
se ocenjuje
Odbira živali
na osnovi napovedi PV
Molekularno ocenjevanje
Da, molekularni test na sindrom maligne hipertermije.
Razmnoževanje
Delež čistopasemskih parjenj znaša 100 %.
Osemenjevanje
v uporabi
Genetske rezerve ex situ
/
Prenos zarodkov
ni v praktični uporabi
Velikost populacije
Velikost populacije
| Leto | Ocena staleža čistopasemskih živali | Število čistopasemskih plemenic v rodovniški knjigi | Število čistopasemskih plemenjakov v rodovniški knjigi | Delež čistopasemskih parjenj (%) | Število čred | Velikost črede (povprečno) |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 2004 | 145 | 73 | 21 | 7 | ||
| 2005 | 47 | 34 | 13 | 0 | ||
| 2006 | 8 | 6 | 2 | 0 | ||
| 2007 | 24 | 0 | 24 | 0 | ||
| 2008 | 30 | 0 | 30 | 0 | ||
| 2009 | 30 | 0 | 30 | 0 | ||
| prekinjena reja v Sloveniji | ||||||
| 2021 | 37 | 7 | 2 | 100 | 1 | |
| 2022 | 120 | 34 | 3 | 100 | 1 | |
| 2023 | 207 | 32 | 2 | 66 | 1 | |
| 2024 | 85 | 25 | 3 | 24 | 1 |
Viri
Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi posreduje Biotehniška fakulteta.