Cikasto govedo

Cikasto govedo

avtohtona

ne

Cikasto govedo

Cika cattle

Kombinirana pasma z večjim poudarkom na prireji mleka. Večina rejcev redi krave dojilje za prirejo odstavljenih jagnet za zakol ali pitanje.

druga

2009

Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda. Izvira iz Bohinja, kjer je bilo v preteklosti v tesni povezavi s planšarstvom, ki je bilo zaradi pomanjkanja njivske zemlje najpomembnejša panoga kmetijstva. V Bohinju so za pasmo uporabljali izraz bohinjka, ki je bil sinonim odlične molznice. Enobarvno govedo so v drugi polovici 19. stoletja oplemenjevali z že izumrlim belanskim govedom iz avstrijske Koroške, po katerem je prevzelo značilen barvni vzorec. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Reja cikastega goveda je bila tako skoraj 40 let brez urejenega zootehniškega in rejskega dela. Ponovni zagon rejskega dela se je pričel po letu 1990, še bolj intenzivno pa po l. 2000 s podporo z oblikovanjem rejskega programa.

-

-

DA, na osnovi analize SNP.

Primerna za čistopasemsko rejo in križanja z mesnimi pasmami.

Cikasto govedo je razširjeno na več kot 1300 kmetijah po celotnem območju Slovenije. Največ rej je v osrednji-slovenski, savinjski, gorenjski in goriški statistični regiji. V izvorno rodovniško knjigo je vpisanih okoli 2400 živali.

01.01.2011

Združenje rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji

Ohranjanje v izvornem tipu. Živali naj bodo lahke, s tankimi kostmi in nerobustne konstitucije, v kombiniranem tipu z večjim poudarkom na prireji mleka. Živali naj bodo manjšega okvira in korektnih telesnih oblik.

označevanje za potrebe selekcije

se ocenjuje

brez napovedi PV

/

80 % čistopasemskih parjenj

v uporabi

/

ni v praktični uporabi

Odstranjevanje tujih genotipov iz populacije na osnovi tipičnih lastnosti zunanjosti in rezultatov genotipizacije.

Odstranjevanje tujih genotipov iz populacije na osnovi rezultatov genotipizacije z večjim številom genetskih označevalcev.

Cikasto govedo odlikujejo odlične pašne lastnosti in prilagodljivost na pašo na strmih gorskih pašnikih. Značilna je velika sposobnost zauživanja krme v skromnih pogojih reje. S korekcijo na telesno maso imajo krave relativno dobro mlečnost.

Živali so odporne na bolezni.

Odlično izkoriščanje voluminozne krme, sposobnost za pašo na zelo strmih pašnikih.

Mleko in mlečni izdelki ter teletina so zelo zaželeni zaradi pašne reje v alpskih in predalpskih območjih. Posebni mlečni izdelki cikastega goveda so: mohant, trnič, sveži sir, kislo mleko.

Hrana (meso, mleko), Koža, Gnojila (gnojnica, gnojevka, hlevski gnoj), Genetski viri (genetski material za rejo)

Predelava krme, ki ni primerna kot hrana za ljudi (konzumacija vegetacije),Zaščita zemlje pred erozijo (vzdrževanje vegetacije), Uravnavanje/preprečevanje požarov s pašo

Vzdrževanje prsti in rodovitnosti zemlje (kroženje snovi na ravni kmetije) Primarna proizvodnja (izboljšanje rasti in vegetacije)

Vzdrževanje genetske raznovrstnosti (genetskih rezerv)

Družbene aktivnosti – turistične kmetije, Prenos znanja o pasmi in tradicionalni tehnologiji reje, Lokalna in kulturna dediščina, Estetska vrednost krajine –pašniki, Duhovni pomen (kulturni pomen – kravji bal …)

117 cm ( 14 mes. biki), 126 cm (32 mes. krave)

450-550 kg

Živali so skladnih telesnih oblik, nerobustne konstitucije in imajo tanke kosti. Hrbet je raven, dolg in širok. Križ je raven in dolg ter v ravni črti preide v rep. Noge so tanke, s čvrstimi biclji in kratkimi ter trdimi parklji. Rogovi so tanki, kratki in usmerjeni navzgor, z ukrivljeno linijo. Barva rogov je svetlo-rumena z rjavimi ali temnimi konicami. Zaželena višina vihra krav po prvem teletu je do 125 cm.

Osnovna barva dlake je rumenordeča do temno rdečerjava, največkrat kostanjevo rjava, ki mora prevladovati nad belo barvo. Glava mora biti osnovne barve. Po hrbtu imajo živali vzdolžno bel pas, ki se nadaljuje pod repom po trebuhu do prsi. Rep je bele barve. Ožji ali širši beli pasovi so pogosto prisotni tudi čez zgornji del prednjih nog in zadnjih nog. Roževina parkljev je temne barve. Oči so temno pigmentirane, poudarjen je svetel kontrast okoli oči. Barva sluznice na smrčku je rožnata.

Oceno staleža čistopasemskih živali posreduje Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS; MKGP). Število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi od 2013 dalje posreduje Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), od 2003-2012 je stalež posredoval Sektor za identifikacijo in registracijo ter informacijske sisteme (SIRIS; MKGP). Med leti 2010 in 2019 za število čistopasemskih plemenic in plemenjakov v rodovniški knjigi podajamo število v skupnem delu rodovniške knjige, od leta 2020 daje pa v glavnem delu RK. Pogoji za vpis v rodovniško knjigo se spreminjajo, kar pojasnjuje nekatera nihanja v trendu velikosti populacije.