Razstava slovenskih avtohtonih pasem domačih živali na AGRA 2015

 

Na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni AGRA 2015, ki je potekal v času od 22.-27. avgusta 2015, smo v okviru Javne službe nalog genske banke v živinoreji sodelovali z organizacijo strokovne razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki je bila letošnje leto posvečena štirim pasmam, in sicer: lipicanski pasmi konj, krškopoljskemu prašiču, bovški ovci in drežniški kozi.

V letih 2013 – 2016 poteka na razstavnem prostoru AGRA v Gornji Radgoni enoten koncept razstave slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki se razlikuje od razstav organiziranih v preteklih letih. Tako je bila zadnja tri leta razstava usmerjena v predstavitev manjšega števila pasem ter v večjo promocijo »rabe« pasme. V letu 2015 smo torej podrobneje predstavili tretjino avtohtonih pasem domačih živali, ki jih redimo v slovenskem kmetijskem prostoru in tudi v letošnjem letu dali poudarek promociji proizvodov, ki jih priredimo s temi pasmami. K sodelovanju je Javna služba nalog genske banke v živinoreji povabila Rejske organizacije (društva) in njihove rejce, ki so se vabilu z veseljem odzvali in se predstavili na razstavnem prostoru tudi s svojo dejavnostjo in s proizvodi, ki jih priredijo s slovenskimi avtohtonimi pasmami domačih živali.

LIPICANSKI KONJ

Pri pasmi lipicanski konj je bil predstavljen plemenski žrebec in dve plemenski kobili z žrebetom. Vse razstavljene živali so izvirale iz Kobilarne Hosta iz Šentjerneja, ki je največji slovenski zasebni rejec lipicancev. S čredo plemenskih kobil in lastnimi plemenskimi žrebci imajo zagotovljen vsakoletni naraščaj. Njihovi konji, med katerimi je del tudi temnih lipicancev, dobivajo nove lastnike tako po Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. Imajo 50 živali, poleg pripustne postaje z lipicanskimi žrebci pa nudijo tudi šolo jahanja ter rekreativno in terensko jahanje.

KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ

V okviru razstave je bil predstavljen plemenski merjasec in plemenska svinja s pujski, last kmetije Žgajnar iz Postojne. To je ekološka kmetije, ki se ukvarja z rejo goveda in prašičev. Predelujejo mleko in meso, proizvode pa prodajajo na številnih prodajnih mestih (Mercator center Nova Gorica, Tuš Sežana, tržnice (Koper, Sežana, Nova Gorica, Logatec, Vrhnika, Il. Bistrica), potujoča trgovina, sejmišča …

BOVŠKA OVCA

Plemenske ovce in plemenskega ovna bovške pasme je razstavljal rejec Urban Škander iz Bovca, ki je tudi predsednik rejske komisije za bovško in oplemenjeno bovško pasmo ovc. Prihaja z ekološke kmetije, kjer redijo okoli 100 molznic bovške pasme ovc in se ponašajo z lastno znamko bovški ovčji sir »W'ca z B'ca«.

DREŽNIŠKA KOZA

Plemenskega kozla in plemenske koze drežniške pasme v mlečnem tipu je razstavljal rejec Blaž Kravanja iz Bovca. Poleg drežniške pasme koz redijo na njihovi kmetiji še cikasto govedo. V poletnih mesecih pasejo živali na planini Bošca, kjer tudi izdelujejo kozji, mešan kozji in kravji sir ter skuto ter stranski proizvod sirotko.

Letošnja dodatna zanimivost razstave slovenskih avtohtonih pasem je bila v tem, da so rejci, ki so svoje živali razstavljali, bili tudi med ponudniki proizvodov, ki izvirajo od slovenskih avtohtonih pasem. Poleg njih pa so se na razstavnem prostoru predstavili tudi drugi. Tako ekološka kmetija Totter, ki se ukvarja s sirastvom, predelavo mesa ter rejo goveda in krškopoljskih prašičev, je nudila številne suhomesnate proizvode kot so suha salama, špehovka, dimljena vratovina … Razen z ekološke kmetije Škander in Kravanja, je bilo na stojnicah možno dobiti številne mlečne proizvode prirejene iz mleka ovc bovške pasme oziroma iz mleka koz drežniške pasme tudi z drugih kmetij, in sicer z ekološke kmetije Černuta in ekološke kmetije Cuder.

V prvi polovici trajanja sejma je na razstavnem prostoru Javne službe nalog genske banke v živinoreji rejec Urban Škander prikazoval tradicionalen način sirjenja iz ovčjega mleka in nudil v pokušino sir in albuminsko skuto. Rejca bovške pasme ovc in priznana sirarja, Domen Černuta in Urban Škander sta v letu 2015, skupaj z Davidom Ostanom, prejela certifikat zaščitene oznake porekla za bovški sir, ki ima od leta 2012 evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Na stojnici razstavnega prostora Javne službe nalog genske banke v živinoreji se je predstavilo tudi Društvo »Od ovce do izdelka«, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, na dan rejcev drobnice pa je potekal še prikaz mikanja ovčje volne.

V času razstave smo izvedli  nagradno igro z namenom pridobiti informacijo o poznavanju slovenskih avtohtonih pasem domačih živali s strani širše javnosti. Izmed  dvanajstih pasem, med katerimi jih je bilo šest slovenskih avtohtonih, je največ vprašanih vedelo za lipicanskega konja in najmanj za drežniško pasmo koz.

Poudarek letošnje razstave, kjer je bila predstavljena tretjina slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, je bil ponovno v  promociji proizvodov, ki jih priredimo z razstavljenimi pasmami domačih živali ter pomen in vloga le teh v slovenskem kmetijskem prostoru, skupaj s promocijo rejskih organizacij (društev). Poleg rejcev avtohtonih pasem, je občasne degustacije suhomesnatih proizvodov pripravljenih iz mesa krškopoljskega prašiča, nudila tudi Javna služba nalog genske banke v živinoreji. Ob razstavi živali, smo za obiskovalce pripravili strokovna gradiva s podrobnejšimi informacijami razstavljenih pasem in glavnih vsebin dela Javne službe nalog genske banke v živinoreji. Pripravili smo plakate s pregledom zgodovinskega razvoja vseh razstavljenih pasem kot tudi o njihovi današnji vlogi v kmetijskem prostoru. Razstavni prostor so si ogledali številni visoki gostje (od predsednika države, ministra za kmetijstvo)…. ter mnoge domače in tuje delegacije.

S pomočjo rejcev, ki so sodelovali na razstavi avtohtonih pasem s svojimi živalmi in proizvodi, je bil sejem, ki ga je obiskalo okoli 129.000 ljudi, ponovna priložnost, da so bile ponujene vse vsebine in koristi slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Sejem je ena boljših priložnosti za promocijo in poznavanje pasem, ki jih obiskovalci, vsaj kar se rezultatov nagradne igre tiče, še ne poznajo dobro. Slovenske avtohtone pasme so pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine in potrebno je skrbeti za ozaveščanje širše javnosti o njihovi vlogi, njihovi prepoznavnosti in promociji. Posebna skrb za ohranjanje je bistvenega pomena za vse štiri v letu 2015 razstavljene pasme domačih živali, saj imajo vse kritično stopnjo ogroženosti. Rejci slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, ki so sodelovali na letošnji razstavi, so izrazili veliko zadovoljstvo nad celotno organizacijo razstave in podali upanje na podobno sodelovanje tudi v prihodnje.

Prispevek je bil objavljen v Kmetovalcu (10/2015)

ter v reviji Drobnica (4/2015/20).