Drugo poročilo o stanju svetovnih živalskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo

V letu 2015 je Komisija za genetske vire za prehrano in kmetijstvo pri FAO pripravila "Drugo poročilo o stanju svetovnih živalskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo", ki predstavlja osnovo za pregled in morebitno posodobitev Globalnega akcijskega načrta.

Drugo poročilo o stanju svetovnih živalskih genskih virov (ŽGV) za prehrano in kmetijstvo predstavlja obširno oceno stanja biotske raznovrstnosti v živinoreji in njeno upravljanje. Prikazuje informacije o izvoru in zgodovini ŽGV, trende v statusu ŽGV, rabo, vlogo in vrednost ŽGV, karakteristike prilagodljivosti ŽGV ter grožnje, ki pretijo raznovrstnosti ŽGV. Poročilo temelji na nacionalnih vladnih poročilih 129 držav (tudi Slovenije), 15 poročilih mednarodnih organizacij, 4 poročilih z regionalnih žariščnih točk in omrežij za upravljanje ŽGV. Služi kot posodobitev prvega poročila o stanju svetovnih ŽGV za prehrano in kmetijstvo in je osredotočeno zlasti na razvoj, ki je bil narejen od priprave prvega poročila naprej. Analiza stanja ŽGV, ki je predstavljena v drugem poročilu, prikazuje, da ostajajo strateške prednostne naloge zapisane v Globalnem akcijskem načrtu za živalske genske vire, še naprej enako pomembne.

FAO v drugem poročilu povzema, da so spremembe, ki so vplivale na globalni živinorejski sektor v zadnjih desetletjih imele velik vpliv na ŽGV in njihovo upravljanje. Številne države v svojih poročilih posebej poudarjajo, da pričakujejo, da bodo ti vplivi v naslednjih letih še večji. Rast v povpraševanju hrane živalskega izvora še vedno predstavlja glavne izzive za trajnostno rabo ŽGV. Južna Azija in Afrika naj bi postali glavna centra v rasti porabe mleka in mesa.  Po napovedih naj bi se do leta 2050 potrebe po mesu v državah v razvoju povečale za 76 %, potrebe po mleku pa za 46 %. Tako so napovedani trendi prireje mesa v državah v razvoju do leta 2050 z monogastričnimi živalmi nad 175 milijonov ton in nad 100 milijonov ton v razvitih državah. V poročilu je poudarjena potreba po učinkovitejši opredelitvi in nadzoru trendov živinorejskega sektorja in njihovih potencialnih učinkov na ŽGV na način, da živinoreja krije potrebe in da se istočasno ohranja genetska raznovrstnost v živinoreji. Glede slednje FAO kritično ocenjuje, da je še vedno ogrožena. V obdobju 2000-2014 je izumrlo 99 pasem, v obdobju 2005 – 2014 pa se je delež svetovnih pasem domačih živali, ki jim grozi izumrtje povečal iz 15 na 17 %. Skoraj 60 % pasem ima nepoznan status ogroženosti, ker niso razpoložljivi podatki o velikosti njihovih populacij. Zato obstaja velika verjetnost, da je število ogroženih pasem podcenjeno.

Nadalje je v drugem poročilu o stanju svetovnih ŽGV za prehrano in kmetijstvo izpostavljeno, da bodo ukrepi za preprečevanje genetske erozije oziroma za preprečevanje izumrtja ŽGV veliko učinkovitejši ob dobrem poznavanju in razumevanju dejavnikov, ki jih le-ti povzročajo. Obstaja obsežno soglasje med vsemi vključenimi deležniki v upravljanju z ŽGV, glede na nivo dejavnikov, ki predstavljajo potencialne nevarnosti za ŽGV. Kljub temu so obseg teh nevarnosti in načini vplivanj na posamezne pasme, v različnih okoliščinah, pogosto nejasni. Kot osnova za identifikacijo pasem, ki jim grozi izumrtje, je v poročilu poudarjena potreba po izboljšanju monitoringa trendov v velikosti, strukturi in razporeditvi populacij pasem domačih živali in v strateških prednostnih nalogah pri aktivnostih ohranjanja.