Javna služba nalog genske banke v živinoreji vključena v oglaševalsko akcijo »Od nekdaj naše s tradicijo«

Javna služba nalog genske banke v živinoreji v Sloveniji od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vodi delo na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji. Na javnem razpisu je bila za vodenje Javne službe nalog genske banke v živinorej izbrana raziskovalna skupina na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Javno službo nalog genske banke v živinoreji vodi mag. Danijela Bojkovski, s Katedre za znanosti o rejah živali na Oddelku za zootehniko, ki je pojasnila: »Za izvajanje Programa varstva biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji 2017 – 2023, katerega del je tudi obveščanje javnosti o pomenu in stanju ohranjanja živalskih genskih virov, smo se odločili za sodelovanje v oglaševalski akciji »Od nekdaj naše s tradicijo«. Sicer pa so naloge javne službe ohranjanje vseh pasem domačih živali s posebnimi poudarkom na avtohtonih pasmah, vzdrževanje genetskih rezerv  v genski banki, podpora dejavnostim prireje in trženju izdelkov avtohtonih pasem domačih živali ter ozaveščanje javnosti o pomembnosti avtohtonih pasem.«

V oglaševalski akciji »Od nekdaj naše s tradicijo« se je mag. Danijela Bojkovski, vodja Javne službe nalog genske banke v živinoreji, z nosilcem in izvajalcem akcije uspešno dogovorila za sodelovanje in uporabo logotipa Javne službe nalog genske banke. Uskladili so se tudi glede uporabe besedil in fotografij objavljenih na spletni strani službe. Mag. Danijela Bojkovski pojasnjuje: »S strokovno usklajenimi besedili opisov pasem in pripadajočimi fotografijami smo želeli obvestiti slovensko javnost o avtohtonih pasmah, ki jih imamo in jih redimo v Sloveniji. Predvsem o pomenu ohranjanja le teh za biotsko raznovrstnost«. Omenjena besedila opisov pasem in fotografije so zaposleni na Javni službi nalog genske banke pregledali in dopolnili.

Avtohtone pasme so odporne in prilagojene na lokalne pogoje reje. Pogosto se redijo v za pasmo specifičnih proizvodnih sistemih, kjer bi mnoge moderne pasme dajale slabše proizvodne rezultate. Raznovrstnost pasem predstavlja nenadomestljivo in dragoceno zbirko genov, pomembnih za razvoj pasme in živinoreje v luči prilagajanja na podnebne spremembe in prehranske varnosti ter ohranjanja kulturne dediščine.

V nadaljevanju je nosilec in izvajalec oglaševalske akcije »Od nekdaj naše s tradicijo« pripravljenim strokovnim vsebinam dodal še oglasna sporočila o izbranih rejcih. Na omenjene vsebine pa Javna služba nalog genske banke v živinoreji ni imela vpliva, niti jih ni predhodno dobila v pregled. Mag. Danijela Bojkovski opozarja: »Oglaševalsko akcijo »Od nekdaj naše s tradicijo« pozdravljamo in smo veseli, saj bo s promocijo izdelkov in rejcev izboljšala položaj naših avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Zaradi strokovnih napak, ki se pojavljajo pri izbiri dobaviteljev, bi se v prihodnje naša strokovna služba želela vključiti tudi v izbiro  le teh, oziroma povezovanju strokovnih besedil z izbranimi dobavitelji«. Takšen primer je kmetija Konda (slika 1), ki redi oplemenjeno bovško ovco.

Slika 1: Kmetija Konda in izdelki bovške ovce

Pasma živali pri nekaterih dobaviteljih, ki so vključeni v oglaševalsko akcijo, namreč ne ustreza strokovnim vsebinam, ki jih predstavlja. Mag. Danijela Bojkovski opozarja: »Razlika med bovško ovco (slika 2), ki je avtohtona pasma in oplemenjeno bovško ovco (slika 3), ki je nastala kot rezultat oplemenjevanja (križanja) dela populacije bovške ovce z vzhodno-frizijsko ovco , je pomembna v prvi vrsti prav za potrošnika, saj je  bovška ovca letno priredi cca 60 kg manj mleka (povprečno 182 kg v letu 2020) kot oplemenjena bovška ovca (povprečno 241 kg v letu 2020), ki po sestavi  vsebuje več maščobe (6,4 % mlečne maščobe – bovška ovca; 5,8 % mlečne maščobe – oplemenjena bovška ovca). Večino mleka bovške ovce rejci predelajo v bovški ovčji sir (slika 4) z zaščiteno označbo porekla.

Slika 2: bovška ovca (Foto: Vida Rezar)

Slika 3: oplemenjena bovška ovca; Vir: https://www.drobnica.si/pasme/

Slika 4: Bovški sir; Vir: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/vsaj-dva-kilograma-in-pol-ciste-tradicije/

Te razlike so za Program ohranjanja avtohtonih pasem izredno pomembne in predstavljajo še dodatno obvezo po nadzorovanem plasiranju teh izdelkov na trg. V akciji »Od nekdaj naše s tradicijo« se pojavljajo tudi druge strokovne napake, ki bi jih z boljšim sodelovanjem lahko odpravili že na začetku (slovenska srnasta koza ni avtohtona pasma (prispevek v SIOL.net, slika 5), kot je to zapisano v prispevku; kmetija Žgajnar ne prideluje mlečne izdelke cikastega goveda (slika 6), kot je sedaj razvidno iz akcije; nekateri rejci niso vključeni v kontrolo porekla in rejski program za posamezno pasmo, zato ne moremo zagotoviti avtentičnost pasme (slika 7).

Slika 5: Prispevek v SIOL.net

Slika 6: Kmetija Žgajnar in izdelki cikastega goveda

Slika 7: Avtentičnost pasme ni moč preveriti

Upamo, da se bodo podobne akcije nadaljevale tudi v prihodnje in da bomo s tem potrošniki in vsi deležniki omogočili ekonomičnost reje teh pasem in s tem tudi njihovo ohranitev. V izogib strokovnim napakam oglaševalca in nosilca akcije, bi si Javna služba želela večjo vpletenost v strokovne odločitve.